Apollinaire je oboževal bordele. Za pot njegovega junaka Monija Guzjebeskuja iz Bukarešte v Pariz in od tam daleč na vzhod skozi Rusijo tja do Japonske, se zdi, da jo je navdihnila notranjščina katere teh znamenitih hiš. Foto: Matej Peternelj
Apollinaire je oboževal bordele. Za pot njegovega junaka Monija Guzjebeskuja iz Bukarešte v Pariz in od tam daleč na vzhod skozi Rusijo tja do Japonske, se zdi, da jo je navdihnila notranjščina katere teh znamenitih hiš. Foto: Matej Peternelj
Legendarna bordela Le Chabanais ali La Fleur blanche in številni drugi so bili hiše, kjer so se zbirali največji umetniki tistega časa in tudi visoki politiki. Foto: Matej Peternelj

Po besedah režiserja Ivana Peternelja predstava, ki jo bodo premierno uprizorili danes, črpa iz Apollinairovega literarnega dela, ki je večno, interpretacijo dela pa na koncu prepušča gledalcu. "Nekdo bo v njem videl pornografijo in nesramnost, spet drug duhovitost in mojstrstvo jezika v izvrstnem prevodu Branka Madžareviča," ugotavlja Peternelj.

Erotika še ni pornografija
Osrednja tema je erotika, ki je prisotna v vsej zgodovini človeštva. "Določene civilizacije v zgodovini so poznale ars erotico, sodobna zahodna družba pa v glavnem pozna le pornografijo, ki nima nikakršne povezave z umetnostjo," je poudaril režiser. Apollinaire je roman napisal kot literarno delo, v katerem je izrazil divjo in brezmejno pesniško fantazijo, ki meji na nadrealizem, termin, ki ga je izumil prav on.

Še vedno kamen spotike
Roman Enajst tisoč batin je ob svojem izidu leta 1907 dvignil precej prahu; bil je kar nekajkrat prepovedan, Apollinaire pa ga je podpisal le s kraticama G. A. Še danes ponekod povzroča vznemirjenje, kar priča primer turškega založnika Akdasa, ki so ga zaradi objave prevoda romana leta 1999 obsodili "objavljanja opolzkih in nemoralnih vsebin, ki bi lahko vzbudile spolne želje med prebivalstvom".

Jezikovne akrobacije
Delo, kot je zapisala dramaturginja Jana Pavlič, odlikujejo nebrzdana domišljija, jezikovna inventivnost ter poetičnost. Prav jezikovna virtuoznost in radoživost predstavljata svojevrsten izziv za gledališko uprizoritev. Igralcem namreč ponujata neskončne možnosti poigravanj z interpretacijo. "Dva glasovna para bosta imela nalogo izpeljati eleganten, Erosu posvečen oratorij po partituri velikega pesnika," je zapisala Pavličeva. V predstavi igrajo Tina Vrbnjak, Gorka Berden, Miha Bezeljak in Blaž Šef, ki je član ansambla SMG.

Uprizoritev v SMG-ju pripravljajo z gledališčem Škuc, s katerim so na oder postavili že intimno uprizoritev Amado mio po Pieru Paolu Pasoliniju in magično predstavo Ribič in njegova duša po Oscarju Wildu. Tudi ti dve predstavi je režiral Peternelj, ki je letos za zadnji dve leti svojega ustvarjanja prejel Župančičevo nagrado.

Nespodobno in opolzko? Enajst tisoč batin
Nespodobno in opolzko? Enajst tisoč batin