Predstava ABC oder Krieg (Quasi una fantasia), ki poteka v slovenskem, srbskem in nemškem jeziku, je nastala v koprodukciji med Muzeumom Ljubljana, Prešernovim gledališčem Kranj, Cankarjevim domom Ljubljana ter Opero & Theatrom Madlenianum Zemun. Foto: Mare Mutić
Predstava ABC oder Krieg (Quasi una fantasia), ki poteka v slovenskem, srbskem in nemškem jeziku, je nastala v koprodukciji med Muzeumom Ljubljana, Prešernovim gledališčem Kranj, Cankarjevim domom Ljubljana ter Opero & Theatrom Madlenianum Zemun. Foto: Mare Mutić
ABC oder Krieg
ABC oder Krieg (Quasi una fantasia), novo dramsko besedilo Iva Svetine, temelji na obdobju med letoma 1831 in 1835, ko se na Dunaju srečujejo jezikoslovci in literati (Jernej Kopitar, Vuk Karadžić, Matija Čop, France Prešeren), ko se oblikuje pisava, zapis slovenskega jezika. Ljubezen do jezika in ljubezen na splošno, utelešena v mladi slikarki Mini Karadžić, se sooči z epidemijo kolere. Foto: Mare Mutić

Predstava ABC oder Krieg (Quasi una fantasia), ki jo je režirala Barbara Novakovič Kolenc, je postavljena v čas med letoma 1831 in 1835 in tematizira slavno črkarsko pravdo. V sredo, 4. februarja, bo ob 20.00 zaživela na odru SNG-ja Nova Gorica.

Če bi si predstavo radi ogledali brezplačno, nam svoje ime in telefonsko številko do 4. 2. do 11.00 pošljite na elektronski naslov mmc-kultura@rtvslo.si. Podelili bomo dva para vstopnic.

Idejo o zgodbi o prijateljstvu med Vukom Karadžićem in Jernejem Kopitarjem je režiserki predala igralka Aleksandra Balmazović. Priprave teksta se je lotil Ivo Svetina, ki pa so mu zgodovinska dejstva služila le za izhodišče. "Vem, da ortodoksnim slavistom ne bo čisto po volji, ker sem si privoščil nekatere fantastične momente, ostajam pa zvest srčiki samega problema in dogajanju, ki je sredi 30. let 19. stoletja potekalo na Dunaju, kjer je bil Jernej Kopitar glavni cenzor, zadolžen za južnoslovanske jezike," je pred januarsko premiero pojasnil Svetina.

Fantazijo je vključil predvsem pri oblikovanju osebnih zgodb glavnih akterjev, jezikoslovcev in literatov. Med uprizorjenimi liki so poleg Kopitarja in Karadžića še Matija Čop, France Prešeren, Karadžićeva hči Mina in Čopova zaročenka Antonija pl. Höffern.

Znani obrazi v vlogah velikanov
V vlogi Prešerna nastopa Jure Ivanušič, ki se mu je med študijem lika in raziskovanjem zapuščine Prešeren prikazal precej drugačen, kot si ga je predstavljal in kakor je usidran v kolektivno zavest Slovencev. Kot je poudaril, je Janez Bleiweis favoriziral Koseskega in močno očrnil lik Prešerna, zato stereotipi o njem nikakor ne držijo.

V vlogi Jerneja Kopitarja se predstavlja Peter Musevski, Borut Veselko je Matija Čop, Vesna Pernarčič pa Antonija pl. Höffern. Balmazovićeva kot ena izmed pobudnic projekta nastopa v vlogi Mine Karadžić, srbski igralec Ivan Bekjarev pa predstavlja Vuka Karadžića.


Udeleženec s sodelovanjem v nagradni igri soglaša, da organizator zbira in hrani zbrane osebne podatke za namene, za katere so bili pridobljeni. Udeleženec v nagradni igri oz. njegov skrbnik ali zakoniti zastopnik lahko od organizatorja kadar koli zahteva pregled, dopolnitev, popravo ali izbris svojih osebnih podatkov oziroma trajno ali začasno prenehanje obdelave svojih osebnih podatkov, skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 in nasl.; ZVOP-1). Sodelujoči to stori na elektronski naslov moja.generacija@rtvslo.si ali pisno na naslov organizatorja. Najpozneje v roku 15 dni po prejemu sporočila bo organizator preprečil uporabo osebnih podatkov udeleženca, o čemer ga bo v nadaljnjih petih dneh z elektronskim sporočilom ali po pošti tudi obvestil. Organizator se zavezuje, da bo posredovane podatke upravljal v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 in nasl.; ZVOP-1), prav tako pa podatkov ne bo posredoval neupravičeni tretji osebi ali jih kakor koli drugače zlorabljal. Dokumentacijo v zvezi z nagrajencem bo organizator hranil skladno z ZVOP-1.