Po uvodnem nagovoru direktorice Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) so se prisotni Žarku Petanu poklonili z minuto tišine, zatem so se ga spomnili s projekcijami intervjujev z režiserjem ter govori in recitali gledaliških ustvarjalcev Borisa Ostana, Jožice Avbelj in Judite Zidar.
Kritični opazovalec družbenih razmer
Direktor Slovenskega gledališkega muzeja in dramatik Ivo Svetina, ki se je s Petanom srečal, ko je vodil Malo dramo, je o režiserju in literatu dejal (in pri tem citiral kritika Tarasa Kermaunerja), da je bil "načrtno zamolčan ali vsaj neupoštevan". Kot pravi, so vzrok za to njegovi teksti, v katerih je kritično odslikaval družbene razmere, v katerih se je marsikdo prepoznal.
Leta, ki jih je Petan preživel v MGL-ju, po besedah dramaturginje Alenke Klabus Vesel štejejo za njegovo najplodovitejše obdobje. Med letoma 1966 in 2000 se je v gledališki hiši kot režiser podpisal pod več kot 30 uprizoritev, od leta 1972 do upokojitve leta 1994 pa je bil v mestnem gledališču kot režiser tudi zaposlen. Med prvimi režijami je Klabus Veselova izpostavila predstavo Georgesa Feydeauja, Dama iz Maxima iz leta 1972, v kateri je igrala Milena Zupančič. Spomnila je, da je Petan rad posegal tako po svetovnih dramatikih kot domačih avtorjih. Režiral je tudi lastna dela.
Kot je še dejala, je Petana odlikovala velika studioznost besedil in pretanjen občutek za izbiro in delo z igralci. Ob tem pa spomnila na znan aforizem, da je v gledališču režiser bog - žal pa so igralci ateisti.
"Gledališče je imel rad, ni pa ga rad mitiziral"
V ljubljansko Dramo ga je v šestdesetih letih "skozi mala vrata" povabil Bojan Štih. Po besedah dramaturginje iz ljubljanske Drame Darje Dominkuš je Petan na odru Male drame, ki je takrat veljala za eksperimentalno gledališče, med drugim z Dušo Počkaj v glavni vlogi uprizoril komedijo Arthura Kopita Oh očka, ubogi očka, za katero je prejel nagrado Prešernovega sklada. Omenila je še Vrnitev domov Harolda Pinterja in predstavo dramatika Dušana Jovanovića Znamke, nakar še Emilija. Petan je imel po besedah Dominkuševe "gledališče rad, ni pa ga rad mitiziral".
V ljubljanski Drami bodo 29. maja uprizorili spominsko predstavo Art Yasmine Reza, ki v Petanovi režiji na sporedu vztraja od premiere leta 1998. Velja za najstarejšo predstavo, ki je še uvrščena v redni spored ljubljanske Drame.