Liki iz slovenske književnosti so sumljivo podobni ljudem, ki jih tudi danes srečujemo na ulicah. Foto: Cankarjev dom
Liki iz slovenske književnosti so sumljivo podobni ljudem, ki jih tudi danes srečujemo na ulicah. Foto: Cankarjev dom
Cvetje v jeseni
Z ustvarjalci predstave se bo mogoče pogovarjati 1. aprila na okorgli mizi Slovenec, humor in prepih. 'Ne se hecat sine – zapri že to okno!' v Štihovi dvorani. Foto: Cankarjev dom
Cvetje v jeseni
Marko Čeh je besedilo Tavčarjevega romana preoblikoval v monologe glavnega junaka Janeza. Foto: Cankarjev dom

To je za uprizoritev v produkciji Zavoda Margareta Schwarzwald in koprodukciji Cankarjevega doma in Društva S.N.G. posodobil režiser Marko Čeh, ki si je predstavo zamislil kot parodijo na romantično ljubezen. Premiera predstave je bila v Štihovi dvorani Cankarjevega doma.
Režiserja so zanimali predvsem vedenjski odzivi glavnih junakov v romanu, ki jih je poskušal prirediti za oder, besedilo romana pa je preoblikoval v monologe Janeza. Tega igra Aljoša Ternovšek, ob njem pa nastopajo še Tina Vrbnjak, Maruša Kink, Jernej Gašperin in Tomislav Tomšič. Scenografijo je podpisal Marko Turkuš, kostumografijo pa Branka Pavlič.
Tiste dele besedila, ki so za naravo komedije preveč pusti, je Čeh zamenjal z zanimivejšimi in si ob tem nekaj stavkov sposodil pri drugih slovenskih literatih, kot sta Ivan Cankar in Prežihov Voranc. "Vsekakor je bil roman Cvetje v jeseni odlična podlaga za zgodbo z nesrečnim koncem," pravi.
Simbol za vse, kar je nezaželeno
Igralec Aljoša Ternovšek pa vidi Cvetje v jeseni kot simbol za vse, kar je nezaželeno. "To je
tisto cvetje, ki ne daje sadu. Ta simbol je zelo aktualen tudi v današnjem svetu, ko mora biti vse, kar počnemo, vključno z ljubeznijo, koristno,"
pravi in dodaja, da so tako v igralski ekipi kot v Zavodu Margareta Schwarzwald mnenja, "da je ljubezen, ki se na prvi pogled zdi nekoristna, v resnici bolj koristna od tiste, ki prinaša materialno korist". Ob tem omenja nerealizirane ljubezni poetov, ki so prispevali v svetovno zakladnico poezije.
Pod glasbo se podpisujeta Laren Polič Zdravič in Urška Indjić, ki sta se sprehodila med več zvrstmi, od bluesa, džeza do religiozne glasbe. Glasbo bo Laren Polič Zdravič izvajal v živo na kitari in s pomočjo računalnika.
Predstavniki najmlajše gledališke scene
Večina ustvarjalcev predstave sodeluje skupaj že od študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in so del najmlajše gledališke scene. Marko Čeh je študij režije končal leta 2009 z diplomsko predstavo Saloma, za katero je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Na odrih pa je lansko jesen debitiral s predstavo R9-42U. Zavod Margareta Schwarzwald sta konec leta 2009 ustanovili igralka Maruša Kink in producentka Mija Špiler.