Reklo bi se, da je naš najbolj priljubljeni raper še vedno zelo ljudski, obenem pa, da mu ravno zaradi lahkega flowa o ne-posebni-lahkosti (slovenskega) bivanja verjame vsakdo, ki ga vsaj malo razume. Živim lajf je zelo dober album, ravno pravšnji za zimske radosti, praznične razmisleke in za spodbudno popotnico na poti naprej. Zlatko z vsemi nami upa, da je pred nami ena sama lepša prihodnost. Pošteno, pristno, avtohtono, pravzaprav eko. Album Živim lajf je z Zlatkom soustvarjalo devet različnih glasbenih producentov.

Ko se spominjam Zlatkovega finalnega dvoboja z N'tokom, bilo je decembra 2005, na državnem prvenstvu v freestylu na odru K4, se mi zdi, kot da se je Zlatko iz našibljenega in skoraj prevzetnega mladega Fužinca v svojih osmih albumskih zamahih razvil, najprej v notoričnega šaljivca ter takoj zatem v ustvarjalca, ki avre pozitivca ne bo nikoli zapravil.

Ti pa mal razmisl 2 (produkcija Emilijo Albert Cassagrande, mladi in zelo nadarjeni mariborski producent je pripravil tudi Intro) je uvodna z largo izvedeno saksofonsko frazo, blagoslovom domačima športnima velikanoma, smučarki Tini in hokejistu Anžetu, ter iztegnjenemu sredincu, namenjenemu "levi sceni".

Del te celote je duhovit dejanski telefonski medklic: "Zlatko, mamo dobrodelen koncert …? Halo, Pahorja poklič!" nato pa Zlatko nadaljuje z: "Držim svojo besedo / masiram abecedo / odkar smo v Evropi, gledam sam še večjo bedo." Raper tudi v nadaljevanju ne popušča in se niti malo ne zmede, ko nastopijo bodisi prijatelj iz zapora, ptice, orel, bog, drobtinice ipd. Kmalu z new age ravni spet ostro skrene v napad na hinavce z: "Dons ližejo ti šupak / jutr sral bi nate." A ker je Zlatko rahločuten meščanski pesnik, prav to sporočilo umiri z verzom "ker opazm, k zboliš, pustijo te na cesti/zato je dobr, da smo en-do-druzga nežni".

Odlična pesem je Samo potnik (avtor glasbe je Robert Peršak) z novo domačo rapersko zvezdo, mladim Adamom Velićem, ki v kombinaciji z refrenmajstrom ali R & B legendo Otom Pestnerjem in trobentaško frazo iz ozadja na mah ustavi slehernika, pa najsi ga popevka ujame v še tako nevrotičnem položaju. Zlatkov flow je prav v tej albumski enoti najbolj energičen in s tem kakovosten. Duhovna vsebina in čudovit glasbeni preplet, vključno z medgeneracijskim kadrovskim naborom ali kombinacijo vokalistov, bi to skladbo morala povzdigniti med domače klasike.

Shuffle beat iz songa A se men mal meša (avtor glasbe je Mr. Dirty Hairy) je nekakšen hommage ljubljanski raperski navdušenosti, če ne kar neposredno pionirju Aliju Enu; tak še posebej z ljubko kratko zaključno hammond-solažo. In še, "tud če nisi nč, dons lahko si kritik". Hvala, Zlatko, op. avt. (smeh)! Že 5:0 zate je!

Baladi, najprej ljubezenska BSM in takoj za njo nostalgična A se spomniš (avtor glasbe je Gal Butenko) sta resnično lepa ritmično-dramaturška inserta. Zlatkov kolega Flamie iz Vevč (s skoraj sladkobnim) hvalospevom scene okrog Truebara na Gregorčičevi v devetdesetih občemu poslušalskemu udobju pripomore še za odtenek. Refren v slednji doda pevka Tamara Goričanec, zapre pa ga prijeten saksofonski outro.

Zlatko ob organsko-starošolski podlagi v naslovnem songu zelo prikupno pokramlja s svojo starejšo hčerjo ("Življenje je šah / čuvi kraljico pred konji"). Tako bi Živim Lajf kaj lahko postala tudi prva domača urbana starševska himnica.

Športni navdušenec Zlatko tudi tokrat v rimah ne pozablja odkrivati še kakega košarkarja ali nogometaša več. Slednji so v tem njegovem novem svežnju omenjani trikrat. Johna Terryja in Sebastjana Cimerotiča (iz songa Izi z Zlatkovega prejšnjega celournega dela Plečnikova roža, 2012) je tokrat (v skladbi Ti pa razmisl 2) nadomestil kar Jesus Navas, nekoč član španske Seville, zdaj pa član Manchester Cityja. Zlatko je v resnici navijač Liverpoola, takoj zatem pa Arsenala, če smemo njegovo Olimpijo šele za njima postaviti na poseben, prednostni piedestal.

Domovinska Srce Sloveniji in superoptimistična Zaprisežen sta up-tempo budnici. Seveda, tudi v prvi dvakrat nastopi nogometaš, sicer Urugvajec Luis Suarez (celo s prevzeto izjavo o želji po dosežkih).

Gotovo pa ni narobe, še manj pa vsiljeno, ko se Zlatko v poemi Hočmo bolšo prihodnost (avtor glasbe je raper Doša) nameni krepko lekcijo odčitati tudi oblastnikom. To je že nadaljevanje omenjenega: "'Mate hude avte / posrane gate / politiki brez jajc / narodu se gab'te / mamica Evropa vzgaja vas za hlapce." Poziv "Dol z vlado" in še poprejšen ekstremo ekspliciten pozdrav politični eliti fantastično sklene raperjev miselni krog, s katerim se je namenil za skoraj uro vljudno podrediti si poslušalca.

Glasbeno je Zlatko, bolje Zlatko skupaj s producentom Cazzafuro, najbolj radikalen v uvodni Ti pa razmisl 2 in še bolj dodani Utrip. Morda premalokrat; ali pa tudi ne nujno premalokrat.

Kajti. Če ne drug, pa pač hitični song Ti to lahko (avtor glasbe je Tamir Gostiša), s sijajno vokalno intervencijo Nine Pušlar v veličastnem funkovskem refrenu, albumu Živim lajf resnično dvigne ceno in oceno.

Zlatko ostaja doma in se ne dá. Naj mu pero še dolgo služi. To bo vsem le v korist.

Matjaž Ambrožič