Razstave
(4)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.9 od 9 glasov Ocenite to novico!
Romarja je Magritte, ki je običajne predmete postavljal v nenavadne situacije in jim s tem pripisoval nove pomene, naslikal leto pred smrtjo, torej v 1966. Foto: EPA
Eno najslavnejših Magrittovih del je Varljivost podob (1929) - slika, ki je na prvi pogled videti kot oglas za kako prodajalno tobaka, a pod podobo pipe je avtor zapisal: "To ni pipa." Sliši se kontradiktorno, a je pravzaprav res: podoba na sliki ni pipa, temveč le njena upodobitev. Foto: EPA

Dodaj v

50 let od smrti Reneja Magritta: običajne reči v neobičajnih okoliščinah

Eden najpomembnejših predstavnikov nadrealizma
19. maj 2017 ob 08:40
Bruselj - MMC RTV SLO, STA

Belgija bo 50. obletnico smrti enega najpomembnejših nadrealističnih slikarjev Reneja Magritta proslavila z vrsto dogodkov, med katerimi bo tudi osrednja razstava v Bruslju.

Precej dogajanja bo v Magrittovem muzeju oziroma palači Altenloh, jeseni pa se bo selilo v bruseljski spomenik Atomium.

Septembra bodo v Atomiumu na ogled najznamenitejša Magrittova dela, kot sta Ljubimca, ki prikazuje moškega in žensko med poljubljanjem, pri čemer sta obraza prekrita z blagom, in avtoportret Sin človekov, na katerem obraz s klobukom na glavi prekriva jabolko.

Rene Magritte (1898—1967) se je rodil v Lessinesu v Belgiji. Študiral je v Bruslju. Od leta 1927 je živel v Parizu in se priključil nadrealistom okoli Andrea Bretona. Po letu 1930 je znova živel v Bruslju, kjer domuje tudi njegov muzej.

Duhovito poigravanje s podobami
Velja za enega najpomembnejših nadrealističnih slikarjev. Ni sledil podzavesti, temveč je skušal stvarnost predstaviti v novih, presenetljivih oblikah. Njegove mnogokrat paradoksalne in enigmatične podobe so polne simbolov sanj, otroških spominov, hrepenenja in nedosegljive sreče, naslikane v iluzionistični perspektivi in s pozornostjo do detajla.

Uporabljal je omejeno število skrbno izbranih motivov, ne glede na to, s katerim medijem je ustvarjal. Motive, kot so na primer pipa, klobuk in oblačno nebo, je vedno znova uporabljal v različnih kombinacijah in nenavadnih kontekstih. Znan je predvsem po svojih nenavadnih kompozicijah in ustvarjanju provokativnih fantazij, ki jih je osmišljeval znotraj elementov vsakodnevnega življenja.

Med njegova najbolj znana dela spadajo tista, v katerih je opozarjal na varljivost podob in si jih na predavanjih pogosto "izposojajo" profesorji semiologije: upodobil je, denimo, pipo in jabolko, ki jima je pripisal "To ni pipa." in "To ni jabolko". S tem je želel opozoriti, da gre pri upodabljanju predmetov, pa čeprav izjemno naturalističnem, še vedno zgolj za upodabljanje in naslikane pipe ne moremo uporabiti za to, kar je njen namen: jo napolniti s tobakom. Pa tudi v jabolko s slike se ne da ugrizniti ...

A. K.
Prijavi napako
Komentarji
lolita4
# 19.05.2017 ob 09:44
Moj top 5! se še živo spomnim prvega obiska Peggy Gugenheim muzeja v Benetkah, ko me je čisto prevzela njegova mojstrovina Empire of light. Po ogledu stalne zbirke v Bruslju v Museum of fine arts, pa me je sezul, mi je precej boljši od Dalija.. fantastičen, humoren, ne le odbit fantazijski surealizem.. to je moral bit kul zabaven človek. Poklon.
ZRC
# 19.05.2017 ob 09:26
Meni osebno eden najbolj zanimivih in odpičenih umetnikov, poleg Dalija seveda.
evaevi
# 22.05.2017 ob 23:14
Magritte se me je dotaknil, me ganil in očaral, zame je brez primere.
Lintver
# 19.05.2017 ob 11:38
"Pod sliko je Magritte zapisal: To ni pipa. (Ceci n'est pas une pipe), kar se zdi nasprotje, a je dejansko gola resnica: slika ni pipa, pač pa podoba pipe.
Magritte je enak pristop uporabil, ko je naslikal jabolko: realistično je naslikal jabolko in nato uporabil odsek slike ali okvirja, kjer je zanikal, da je ta predmet jabolko. V teh tako imenovanih Ceci n'est (To ni) slikah Magritte poudarja, da ne glede na to, kako natančno poslikamo neki predmet v realistični umetnosti, nikoli ne ujamemo predmeta samega – ne moremo kaditi pipe s sliko pipe."

To se bere, kot da je Magritt izumil toplo vodo. A do njegovih del nihče na svetu ni vedel, da je slika samo podoba realnosti? Glede na fascinacijo kritikov in zgornji članek, je to opisano kot njegov največji dosežek.
Kazalo