Razstava umetnika Charlesa Juhásza-Alvarada je del osrednje razstave 30. grafičnega bienala Prekinitev. Foto: BoBo
Razstava umetnika Charlesa Juhásza-Alvarada je del osrednje razstave 30. grafičnega bienala Prekinitev. Foto: BoBo
Charles Juhasz-Alvarado sicer pravi, da najraje ustvarja v lesu. pred leti je tako v New Yorku razstavil serijo velikih lesenih termitov. Foto: MGLC
Umetnik je v svoja ozadja vključil podobe iz Portorika in Ljubljane. Foto: MGLC
Fotografije Charlesa Juhasa Alvarada v Tivoliju

Po razstavi sta navzoče dopoldne s svojim nastopom popeljali plesalki Nataša Živković in Tina Dobaj Eder. Sicer je pa tudi po predstavi za vse na ogled 118 fotografij, ki so pospremljene z besedili Emeshe Juhasz-Miniberg.

Juhasz-Alvarado mimoidoče nagovarja s serijo fotografij, ki učinkujejo kot animacija. O tem, kakšna je ta animacija, lahko opazovalec - s preklapljanjem med fotografijami kretnje znakovne govorice in poetičnimi napisi, ki združeni tvorijo pesem - odloča sam. Na Filipinih rojeni portugalski umetnik, ki je študiral kiparstvo in arhitekturo, je navdih za projekt iskal tako v zgodovini kot v sodobnosti. Na fotografijah je ovekovečena Karen Albors.

Razstavišče vključi v inštalacijo
Ambiciozni podvigi Juhasza-Alvarada vključujejo zvok, pripoved, prispevke sodelovanja in zlasti izkušnje na kraju samem, v smislu "site-specific" umetnosti. Ena od njegovih aktualnih instalacij na prostem je na primer vključevala ročno izdelane lesene ksilofone - skulpturne ograjne stebričke na mostu, na katere so lahko mimoidoči tudi zaigrali.

Melodija za plakat
Po sorodni zamisli umetnik "komponira melodijo" v štirih stavkih za 118 plakatov, ki bodo do konca novembra krasili park Tivoli. "Podobe, ki obdajajo klopce, se zrcalijo ali rimajo ter tako učinkujejo kot zbor. Pri delu z Alborsovo, katere starši so slušno prizadeti, je umetnik ustvaril vizualno sekvenco, ki se razgrinja pred gledalci med sprehajanjem po promenadi v to ali ono smer," so sporočili iz Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC).

Glasba tudi za tiste, ki ne slišijo
Hkrati pa se projekt Juhasza-Alvarada nanaša tudi na madžarskega skladatelja in pedagoga Zoltana Kodalya (1882-1967), ki je s svojo metodologijo izpopolnil ročni znakovni jezik, ki ga je izumil angleški duhovnik in učitelj glasbe John Curwen. Ta je svoj znakovni sistem razvil za potrebe glasbene notacije, saj je bil prepričan, da bi morala biti glasba dostopna vsem. Curwenove znake je v filmu Bližnja srečanja tretje vrste (1991) za sporazumevanje z Nezemljani uporabil režiser Steven Spielberg.

Podobno si tudi Juhasz-Alvarado, ki je v svoja ozadja vključil podobe iz Portorika in Ljubljane, nenehno prizadeva za srečevanje, komunikacijo, raziskovanje in izmenjavo. Plesalki Živkovićeva in Dobaj Ederjeva sta navzoče na današnjem odprtju skozi razstavo popeljali prav "v subtilnem dialogu rok".

Pri oblikovanju slovenske različice postavitve je sodelovala oblikovalka Mina Fina. To sodelovanje po besedah organizatorjev "poudarja kontrapunkt jezikov ter obenem postavlja v ospredje prevod, naključje in izmenjavo".

Bienale tokrat nazaj k izvirom
Jubilejni, 30. grafični bienale bo v MGLC potekal od 14. septembra do 24. novembra. Ob jubileju bo bienale, kot so napovedali na junijski novinarski konferenci, "stopil korak nazaj" in se vrnil k raziskovanju narave grafičnih procesov. Kuratorka osrednje razstave, naslovljene Prekinitev, v katero sodi tudi projekt Juhasza-Alvarada, je Deborah Cullen.

Fotografije Charlesa Juhasa Alvarada v Tivoliju