Joni Zakonjšek: Malo žareče gnezdece. Foto: Mestna galerija Nova Gorica
Joni Zakonjšek: Malo žareče gnezdece. Foto: Mestna galerija Nova Gorica
Suzana Brborović: Centralizacija 2015, Akril in tuš na platnu 250x200 cm.
Suzana Brborović: Centralizacija 2015, Akril in tuš na platnu 250 x 200 cm. Foto: Mestna galerija Nova Gorica

Tokrat, kot je ob razstavi zapisal Medved, kažejo izvirnost in nesluten razvoj, odkritje, ki je nastalo v obdobju 2015-2017. Sveže ustvarjanje umetnic predstavljajo pod naslovom Arhitektura duše, telesa in srca, v novogoriški galeriji pa bo na ogled do 25. marca.

Suzana Brborović, ki se je rodila leta 1988 v Kranju, študira v Leipzigu. Umetnica nadaljuje z oblikovanjem čiste ter posebne forme in poteze, ki navdušuje s svojo čistostjo in temeljnim slikarskim sporočilom ter v slovensko likovno umetnost vnaša vsebinsko novo in izvirno prepričljivo govorico. Razstavlja od leta 2010, postavila je več samostojnih razstav in se udeležila številnih skupinskih predstavitev doma in v tujini. Za svoje delo je prejela vrsto nagrad in priznanj.

Ira Niero Marušič, rojena leta 1989 v Kopru, trenutno študira na podiplomskem študiju na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah pri profesorjih Carlu di Racu in Martinu Scavezzonu. Svoja dela je od leta 2009 predstavila na več samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini.

Nika Zupančič, rodila se je leta 1978 v Ljubljani, je magistrirala iz grafike na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Dvakrat je prejela študentsko Prešernovo nagrado, še med študijem je souredila zbornik prispevkov vidnih teoretikov o sodobni vizualni umetnosti z naslovom Prostori umetnosti. Svoje delo je predstavljala na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, lani je bila nominirana za umetnostno nagrado henkel.

Joni Zakonjšek, ki se je rodila leta 1974 v Kopru, živi in dela v Beli krajini. Od leta 2002 je postavila vrsto samostojnih razstav ter se udeležila številnih skupinskih razstav doma in v tujini. Za svoje delo je prejela več nagrad in priznanj. Medved o njej zapiše, da je "vedno sveža in presunljivo intimistična, a hkrati svetna in skoraj "mistična" v upodabljanju "narave", narave, ki jo pred nami soustvarja".