Na območju Harzhorna na Spodnjem Saškem so našli približno 1.500 predmetov, ki so na tamkajšnji zemlji obležali po bitki, ki se je najverjetneje med germanskimi plemeni in rimsko vojsko odvila v zgodnjem 3. stoletju. 1. septembra bodo v Deželnem muzeju v Braunschweigu najdbe predstavili na razstavi z naslovom Pozabljen rimski bojni pohod. Bitka pri Harzhornu.
Po znameniti bitki v Tevtoburškem gozdu med združenimi germanskimi plemeni pod poveljstvom Heruska Arminija in Rimljani pod poveljstvom Publija Kvintilija Vara, v kateri so takratni 'vladarji sveta' doživeli grozovit poraz, Rimljani niso bili več sposobni premagati severnih sovražnikov in osvojiti njihovega ozemlja vzhodno od Rena. Čeprav so to poskušali z več bojnimi pohodi.
Zmago najverjetneje slavili Rimljani
Na najdbe v Harzhornu so pravzaprav že pred več kot desetimi leti naleteli ljubiteljski arheologi, ki so iskali sledi srednjeveške utrdbe, ob odkritju antične predhodnice podkve pa so se obrnili na strokovnjake. Nadaljnja izkopavanja so pokazala eno najpomembnejših najdišč iz rimske dobe na tem območju.
Čeprav se je večina najdb izkazala za rimske, so strokovnjaki sprva domnevali, da bi lahko šlo za bitko med posameznimi germanskimi plemeni, saj so bili tamkajšnji bojevniki pogosto opremljeni tudi z rimskim orožjem. Vendar so nadaljnje najdbe pokazale, da so bili v boju prisotni tudi Rimljani. Zgodovinarji domnevajo, da je do spopada prišlo, ko se je rimska vojska vračala iz severnonemške planjave in pri Harzhornu naletela na germansko blokado. Po najdbah sodeč se je bitka končala z zmago rimskih vojakov, ki so posedovali boljše orožje.
Natančen datum bitke za zdaj ostaja neznan, približen časovni okvir pa nudi arheologom najdba kovanca. Šlo je za čas vladavine rimskih cesarjev Severja Aleksandra (222-235) ali Maksimina Tračana (235-238), zadnjega so za cesarja po umoru predhodnika imenovali na zahtevo nemških legij.
Najdbe iz ene najbolje ohranjenih bojišč antike tega območja bodo v Brunschweigu na ogled do 19. januarja.