Razstave
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 6 glasov Ocenite to novico!
Španska državljanska vojna
Španska državljanska vojna ni bila mejnik le za zgodovino Pirenejskega polotoka ali celo Evrope: velja tudi za prvo "medijsko vojno". Pisatelji, novinarji in fotografi, ki so se zgrinjali v Španijo, so hoteli s svojim delom izraziti ogorčenje nad vojno in pripadnost republikanski strani. Foto: AP
Robert Capa
Simbol španske državljanske vojne je tudi ena najbolj prepoznavnih fotografij vseh časov: The Falling Soldier (Padajoči vojak) je fotografija Roberta Cape, ki je v objektiv ujel vojaka španske državljanske vojne v hipu, ko je bil ta ustreljen. Sila udarca ga je pahnila nazaj, puško pa mu je odneslo iz roke. S fotografijo, ki je še danes simbol odpora proti fašizmu, je na Madžarskem rojeni Capa v trenutku zaslovel. Foto: Reuters
Guernica
Picasso je navdih za svojo slavno Guernico našel v napadu baskovskega mesta Guernica, ki so ga nacisti bombardirali 26. aprila 1937 v znak podpore generalu Franciscu Francu. V napadu je bilo ubitih 1.800 civilistov. Picasso je mojstrovino v črni in beli barvi ter odtenkih sive, ki prikazuje trpeče in popačene ljudi ter živali, naslikal v zgolj 30 dneh. Foto: EPA

Dodaj v

Bo po skoraj 80 letih Španija le dobila muzej državljanske vojne?

Pobuda skupine španskih in tujih akademikov
30. maj 2016 ob 20:42
Barcelona - MMC RTV SLO

Skupina mednarodno priznanih zgodovinarjev in publicistov se zavzema za ustanovitev prvega muzeja, posvečenega španski državljanski vojni. Julija bo minilo 80 let od krvavega leta 1936, ko je deželo razdelil krvavi konflikt.

Na čelu iniciative, ki bo v Španiji najverjetneje dvignila precej prahu, je Pelai Pagès, profesor zgodovine na Univerzi v Barceloni in predsednik Zveze mednarodnega muzeja španske državljanske vojne (Amigce). Na županjo Barcelone Ado Colau je naslovil pismo, v kateri jo poziva, naj določi stavbo v središču Barcelone, kjer bi lahko dom našla raziskovalni center in muzej.

Kogar zgodovina ne izuči ...
"80 let po začetku državljanske vojne in 40 let po smrti generala Franca reševanje spomina na to, kaj se je zgodilo, pomeni razumevanje konflikta v njegovi celoti,"
je Pagès komentiral za britanski The Observer. "Obstaja staro reklo, ki nas uči, da je družba, ki pozabi lastno preteklost, obsojena na to, da jo ponavlja. S tega vidika bi mednarodni muzej španske državljanske vojne služil kot varovalka za prihodnost."

Barcelona je bila konec tridesetih eno glavnih središč odpora Francovim nacionalistom. Leta 1936 je v katalonsko prestolnico odpotoval celo George Orwell, ki je hotel pomagati v boju za stvar izvoljene republikanske vlade. (Iz te izkušnje se je rodila knjiga Homage to Catalonia, v kateri Orwell popiše svoje izkušnje v Španiji.)

Projekt ustanovitve muzeja zdaj podpira tudi Richard Blair, predsednik Orwellovega društva (in posvojeni sin pokojnega pisatelja): "Projekt stoodstotno podpiramo in mu privoščimo uspeh. Številni mladi Španci se v šoli niso podrobno učili o državljanski vojni in ne razumejo zares, kaj se je zgodilo v letih 1936-39 in v diktaturi, ki je sledila (...) Ne moreš kar pustiti luknje. Čas je, da se zgodovina ponovno načne."

Pakt pozabe in molka
Pisma podpore v Španijo pošiljajo tudi številni potomci Mednarodnih brigadirjev (tujcev, ki so se šli v Španijo borit proti Francovi falangi). Če bo ideja o muzeju resnično zaživela, bo to prva tovrstna ustanova v Španiji. Trpka dediščina oboroženega konflikta, v katerem je padlo okrog 500 tisoč Špancev, je bil med drugim tudi "pakt pozabe" v obdobju demokratičnega prehoda po Francovi smrti leta 1975. Posamezni manjši, krajevni muzeji se ukvarjajo z določenimi bitkami ali osebnimi izkušnjami žrtev vojne, nobena institucija na državni ravni pa še ni skušala sestaviti pregledne predstavitve vojne, v kateri so nacionalistične sile (s podporo Hitlerjeve Nemčije in Mussolinijeve Italije) strmoglavile demokratično izvoljeno republikansko vlado.

Uravnotežena predstavitev
Pagès poudarja, da bi stremeli k uravnoteženi in objektivni predstavitvi, ki bi "zastopala demokratične vrednote, ki jih pooseblja republika, obenem pa si ne bi zatiskala oči pred napakami, zagrešenimi na republikanski strani".

Računajo na kos turistične pogače
Prvi hipotetični načrti za muzej predvidevajo interaktivno razstavo, stalno postavitev eksponatov, študijski center za raziskovalce in celo kavarno, urejeno v slogu kantine iz državljanske vojne. Muzej bi bil nepridobitna organizacija, ki bi sama pokrivala svoje stroške: Barcelona je konec koncev eno najbolj turistično obleganih mest v Evropi.

Podpora je v Španijo prispela tudi iz Nemčije, natančneje iz Kölna, kjer deluje največji pokrajinski spominski center za žrtve nacizma. Direktor centra Werner Jung je zapisal: "Nemčija je potrebovala več kot 30 let po koncu druge svetovne vojne, da se je lahko ob pomoči muzejev in spomenikov odprto soočila z zločini nacistov ... V Španiji je minilo že več kot 30 let od Francove smrti in obdobja tranzicije. Na žalost pa tudi 80 let po političnem udaru 17. julija 1936 še vedno ni mesta, kjer bi lahko našli izčrpne in objektivne informacije o španski državljanski vojni. Glede na to, da je vojna še vedno živa tema debat v španski družbi, bi bil muzej pomembno središče za študij."

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
Ramus
# 30.05.2016 ob 22:10
Še en spomenik žrtvam rimokatoliškega totalitarizma,...
conse39
# 31.05.2016 ob 00:51
V španskih inštitucijah je ta vojna še vedno tabu tema, predvsem zaradi ustave iz leta 1978, ki je vsem strankam prepovedala republikansko držo, in ki je neposredna naslednica frankistične diktature. Niti PSOE v 20 letih na oblasti si tega ni upala spremenit.
Zelo zanimivo je, ker so v alcazarju v Toledu razstave različnih obdobij iberskega polotoka (rimsko, vizigotsko, arabsko, katoliško...) ni pa sledu o vojni v kateri je bil alcazar pomembna trdnjava. Upam, da se bo Ada Colau zavzela za ta projekt, ki bi bil po 80. letih pravi poklon Kataloniji.
bonanza
# 31.05.2016 ob 10:11
Škoda, da v resnici ni pekla. Franco bi si zaslužil prvo vrsto.
No, pa vseeno ne za večno ;) Popolna uganka je, kako lahko nekateri takšno namero pripisujejo "ljubečemu" bogu.
aless70
# 31.05.2016 ob 09:18
No Slovenci muzej svoje državljanske (oz. proti-imperialistično/boržuazne) vojne še čakamo.
Zdajšni "uradni" muzeji so še vedno po meri "zmagovalcev".
.
Koliko Barbara rovov je potrebno še "najti"?
Doklej še?
el CARTEL
# 31.05.2016 ob 08:13
nobena institucija na državni ravni pa še ni skušala sestaviti pregledne predstavitve vojne, v kateri so nacionalistične sile (s podporo Hitlerjeve Nemčije in Mussolinijeve Italije) strmoglavile demokratično izvoljeno republikansko vlado.

hitler in mussolini je podpiral franca,
interancionale (s podporo sovjetske zveze) pa so bili na drugi strani.

proti fašistom so se borile v bistvu tri stranke: marksistina stranda delavskega združevanja (POUM), anarhisti (confederation nacional de Trabajo - CNT) in socialistična stranka španije (slednje je podpirala sovjetska zveza).
slovencsm
# 31.05.2016 ob 07:58
Tudi pri nas bi bilo potrebno izpeljati podoben projekt. Kakorkoli gledamo je bila druga svetovna vojna pri nas tudi državljanska vojna. Mene takrat ni bilo, rad bi pa vedel za dejstva in ne mitološke zgodbe. Predlagal bi, da na eni strani muzeja poteka zgodovinsko podprto dogajanje na komunistični strani, na drugi pa domobranski. Odprti bi morali vse arhive in vanj zakopati mlade zgodovinarje, ki niso obremenjeni s tistimi časi in sedanjo politiko. Potem pa dejstva učiti v šoli. Vem, da bo boleče tako za ene kot za druge ampak zgodovina je učiteljica življenja.
uiophjk
# 31.05.2016 ob 11:42
Vsi vemo, kdo je zmagal. In ne smemo dopustiti, da bi poraženci zgodovino pisali na novo.

Sarcasm off.
zvit kot presta
# 31.05.2016 ob 10:41
juk,

en takšen muzej bomo v Sloveniji dobili prej ko slej. Vendar to ne sme biti domobranski ali komunistični muzej, ampak muzej tragičnega dela slovenske zgodovine med 1941 in 1946, ko je pri nas v okviru druge svetovne vojne, nacistične in fašistične okupacije, ljudskega odpora proti okupatorju, odpora proti okupatorju izven okvirjev OF, žal potekala tudi boljševistična revolucija, kontrarevolucija in s tem krvava državljanska vojna. Tako kot v tijuni (nemčija, Avstrija, Španija) bi takšna muzejska inštitucija morala postati studijski center zgodovine tega tragičnega dela slovenske zgodovine.
neterk
# 31.05.2016 ob 09:04
slovencsm/07:58 - počakaj še kakšnih 10, mogoče 20 let... verjetno ti je jasno, zakaj.
juk
# 31.05.2016 ob 10:17
Tudi pri nas bi bilo potrebno izpeljati podoben projekt. Kakorkoli gledamo je bila druga svetovna vojna pri nas tudi državljanska vojna. Mene takrat ni bilo, rad bi pa vedel za dejstva in ne mitološke zgodbe. Predlagal bi, da na eni strani muzeja poteka zgodovinsko podprto dogajanje na komunistični strani, na drugi pa domobranski. Odprti bi morali vse arhive in vanj zakopati mlade zgodovinarje, ki niso obremenjeni s tistimi časi in sedanjo politiko. Potem pa dejstva učiti v šoli. Vem, da bo boleče tako za ene kot za druge ampak zgodovina je učiteljica življenja.

Antinacistov in antikomunisto po tvojem v Sloveniji ni bilo?
Kazalo