Razstava prikazuje, kako so Botticelijeve vitke in dolgolase Venere, ki jih je naslikal v drugi polovici 15. stoletja, vplivale na lepotne ideale in ustvarjanje umetnikov, kot sta Andy Warhol ali Rene Magritte, pa tudi na modne oblikovalce Elso Schiaparelli ali tandem Dolce in Gabbana ter filmske ustvarjalce, fotografe in svet plesa. Foto: EPA
Razstava prikazuje, kako so Botticelijeve vitke in dolgolase Venere, ki jih je naslikal v drugi polovici 15. stoletja, vplivale na lepotne ideale in ustvarjanje umetnikov, kot sta Andy Warhol ali Rene Magritte, pa tudi na modne oblikovalce Elso Schiaparelli ali tandem Dolce in Gabbana ter filmske ustvarjalce, fotografe in svet plesa. Foto: EPA
"Botticelli je na neki način določil lepotni ideal 20. stoletja," je povedala Ana Debenedetti, kustosinja v londonskem muzeju Victoria & Albert, ki pripravlja razstavo skupaj z berlinsko galerijo Gemaldegalerie. Foto: EPA

Poleg Botticellijevih so na ogled še nekatere druge mojstrovine iz popolnoma drugih poglavij evropske umetnosti - pod dela so, denimo, podpisani Rene Magritte, Andy Warhol, David LaChapelle in Cindy Sherman.

Razstava torej prinaša okoli 150 slik, vključno z dvema portretoma Vener, ki presegata naravno - seveda človeško - velikost. Na ogled bodo tudi izseki filmov, ki jih je navdihnilo Botticelijevo delo, vključno s slavnim prizorom iz bondijade Dr. No, v katerem se nemška igralka Ursula Andress iz morja "vzdigne" s školjčno lupino v roki.

"Med to umetnostnozgodovinsko hojo v vzvratno smer skušamo Botticellija osvoboditi vsega, kar se je v stoletjih kot čebulna lupina ovilo okoli njega," je dejal Michael Eissenhauer, generalni direktor Berlinskih državnih muzejev, pod okriljem katerih deluje Slikarska galerija.

Glavna zvezda bo manjkala
Vendar pa razstava ne bo vključevala njegovih dveh najbolj znanih del, in sicer
Rojstva Venere iz galerije Uffizi v Firencah, v kateri gola boginja stopa iz pokrovačine lupine in je bila navdih za prej omenjeni filmski prizor z Andressovo, in njegove Primavere, alegorije pomladi. Ti sliki naj bi bili preobčutljivi za daljše potovanje, so dejali kustosi, je pa italijanski muzej posodil eno Botticellijevo platno, naslovljeno Minerva in Kentaver.

Sandro Botticelli (1445-1510) se je rodil v Firencah. Najprej se je učil zlatarske obrti. Kot slikar se je zgledoval pri Filippu Lippiju in Masacciu, predvsem glede natančnega podajanja svetlobe in senc, a je bil sam pri tem še bolj dovršen. Od leta 1470 je imel svojo delavnico: veliko je ustvarjal za Medičejce, leta 1481 pa je na povabilo papeža Siksta IV. odšel v Rim in slikal v Sikstinski kapeli. Od leta 1482 je ponovno delal v Firencah.

Strt na stara leta
Pod vplivom italijanskega meniha in reformatorja Girolama Savonarole je okrog leta 1491 prenehal obdelovati antične motive, nekaj slik je celo zažgal. Po Savonarolovi smrti je slikal le še v mračnem asketskem slogu. Zadnja leta je preživel v dolgovih in telesno popolnoma oslabljen. Med njegovimi najbolj poznanimi deli sta Alegorija pomladi in Rojstvo Venere.

V Berlinu bo razstava na ogled do 24. januarja, v Londonu pa jo bodo lahko videli od marca do julija 2016.

Mark Evans, kustos v muzeju Victoria & Albert, je dejal, da je bil Botticelli sicer nekako iz mode za približno 250 let po smrti, vendar pa ga je ponovno odkrilo 20. stoletje. To je povzročilo Rojstvo Venere, ki so ga postavili na ogled v okviru Expa v New Yorku leta 1940. "Ona [Venera] postane dokončna, idealna ženska, ki se sprehaja po pisti, s to vrsto plesne drže," je sklenil Evans.