Razstava Come and See (Pridi in poglej) bo v galeriji, ki stoji sredi Kensingtonskih vrtov, vrata odprla 28. novembra, na ogled pa bodo dela iz vseh ustvarjalnih etap kariere bratov Chapman in v vseh medijih - od skulptur do slik ter videa in literature. Razstavila bosta tudi nekaj še nikoli videnih eksponatov, ki pa bodo nadgrajevali "temačne" tematike, ki jih raziskujeta že zadnjih 20 let.

Za akvarele in psičke še nista dovolj zrela
"Na razstavi ne bo nobenih psičkov ali akvarelov morske obale. To bi bila sicer najbolj radikalna postavitev, ki bi jo bila zmožna ustvariti, ampak na kaj takega še nisva pripravljena," je Jake Chapman komentiral za The Independent. "Nekaj bo novih del, nekaj pa starih; priča boste celotnemu spektru posebnih učinkov, od starih, ki še niso bili videni, pa do čisto novih, ki verjetno sploh ne bi smeli biti videni."

"Ne zanima naju izpostavljanje pozitivnih plati človeštva, zanima naju drobovje. Kar se naju tiče, je področje v to smer globoko in neraziskano."

Magnetičnost Goyevega nasilja
Brata Chapman, sinova britanskega učitelja umetnosti in ortodoksne grške Ciprčanke, sta začela skupaj ustvarjati v devetdesetih; v svojih delih z veliko mero črnega humorja in nalašč provokativno načenjata predvsem teme smrtnosti, vere, zgodovine umetnosti in potrošniške kulture. Prvič sta javnost zares razburila leta 2003, ko sta pod naslovom The Rape Of Creativity (Posilstvo kreativnosti) "popravila" 80 skic iz slovite serije Vojne grozote španskega slikarja Francisca de Goye. Glave vseh žrtev na izvirnikih sta namreč zamenjala z glavami klovnov in psičkov.

Ena izmed poznejših razstav, Like A Dog Returns To Its Vomit (Kot se pes vrne k lastnemu bruhanju), je nadaljevala očitno nagnjenje umetniške dvojice k preobražanju Goyevih slik. Takrat sta si izposodila serijo Los Caprichos in izvirne figure prekrila s celo paleto demoničnih žab, kozlov in šimpanzov. Slike sta nato razpostavila tako, da so na steni tvorile figure psov, ki bruhajo.

Še bolj so javnost razburili njune serije izložbenih lutk otrok, ki so imele namesto obraznih potez genitalije, in projekti, ki so tematizirali holokavst. Leta 2003 sta bila nominirana tudi za Turnerjevo nagrado.

Brskanje po "temnem srcu zahodnjaške kulture"
"S tem da sprevračata izvirna umetniška dela - tudi svoja lastna -, izkrivljata zgodovinsko narativo ter odstrinjata grozo in humor, ki se skrivata pod površjem potrošniške kulture, nas Chapmana silita k soočanju z glodajočim strahom, ki se skriva v temnem srcu zahodnjaške kulture," sta razstavi na pot zapisala Julia Peyton-Jones in Hans Ulrich Obrist, vodji galerije Serpentine. "Njuna uporaba filma, glasbe in književnosti vštric s slikarstvom, risbo in kiparstvom je utrla pot multidisciplinarnemu pristopu generacije leta '89, za katero sta junaka in pionirja."

Med osrednjimi eksponati nove razstave bosta monumentalni, podrobno izdelani krajini Hell (2000) in The Sum of All Evil (2012-13). Na njih sta apokaliptično pokrajino natrpala z miniaturnimi figuricami, ki izvajajo skrajno nasilna dejanja (med njimi so tako nacistični vojaki kot Mcdonaldsovi junaki). Nadrealistično in groteskno nasilje teh prizorov ima kontrast v neverjetni količini detajlov in dela, ki sta ga avtorja vanje očitno vložila.