Instalacija z naslovom Mae West, ki je lahko tudi stanovanje, je sicer del postavitve umetnikovega doma v Figueresu. Ustnice ameriške igralke so v resnici zofa, in če se znamo pred instalacijo prav postaviti, ob iluziji ženskega obraza hitro pozabimo, da zremo v sobo. Foto: EPA
Instalacija z naslovom Mae West, ki je lahko tudi stanovanje, je sicer del postavitve umetnikovega doma v Figueresu. Ustnice ameriške igralke so v resnici zofa, in če se znamo pred instalacijo prav postaviti, ob iluziji ženskega obraza hitro pozabimo, da zremo v sobo. Foto: EPA

Med državljansko vojno zbombardirano staro gledališče v Figueresu, ki ga je Salvador Dalí prenovil, okrasil z ogromnimi jajci in ga spremenil v muzej, posvečen (kakopak) njemu samemu, razstavlja tudi najdražjo njegovo sliko, kar so jih kdaj kupili: študijo za platno La miel es más dulce que la sangre (Med je slajši od krvi, 1926), 36 krat 44 centimetrov veliko oljno sliko na lesu, ki so jo Španci od dražbene hiše Christie's odkupili za skoraj pet milijonov evrov.

V umetnikovem rojstnem mestu so lani tako našteli 1,3 milijona obiskovalcev. V gradu Pubol, ki ga je Dalí kupil za svojo ženo Galo, in v hiši v ribiški vasici Portlligat pri Cadaquesu, kjer je umetnik nekaj časa ustvarjal, pa so našteli po 100.000 obiskovalcev.

"Dejstvo, da smo v kriznih časih dosegli rekorden obisk, je dokaz za to, da je privlačnost Dalijevih del vedno večja," je sklenil generalni sekretar Dalijevega sklada Luis Peñuelas. Tolikšen obisk je skladu kljub večjim naložbam v lanskem letu prinesel presežek prihodkov nad odhodki v vrednosti 4,4 milijona evrov.

Dali velja za enega najpomembnejših nadrealističnih slikarjev. Na podlagi intenzivnega študija psihoanalize je razvil t. i. paranoično-kritično metodo slikanja, s katero je kot izreden risar naturalistično natančne slikovne detajle združeval v ekscentrične in celo absurdne kombinacije, ki jih je sam imenoval "na roko naslikane sanje".

"Slikanje je samo malenkostna stvar v primerjavi s čarovnijo, ki jo izžarevam"
Medijsko in trgovsko je bil zelo spreten umetnik, ki je znal ustvariti in gojiti kult o svojem geniju. Ukvarjal se je tudi s t. i. hepeningi, sodeloval je pri snemanju filmov in ustvaril zanimive nadrealistične plastike. Obenem je bil eden tistih protagonistov umetnosti 20. stoletja, ki najbolj razdeljujejo občinstvo - medtem ko se je nekaterim zameril zaradi samopromocije in spornih političnih stališč, drugi občudujejo njegov ustvarjalni um. Dodatne zamere si je nakopal s svojo naklonjenostjo do denarja (zaradi tega se ga je prijel vzdevek 'avida dollars' – pravzaprav mu ga je skoval André Breton, anagram pa izhaja iz francoskih besed, ki pomenijo 'hlepeč po dolarjih').