Razstave
()
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 10 glasov Ocenite to novico!
Drago Tršar
Pregledna razstava monumentalnih del akademskega kiparja Draga Tršarja je del projekta sedmih slovenskih javnih galerij Monument - Drago Tršar. Foto: Moderna galerija
Drago Tršar, Bik, 1955-1956.
Drago Tršar, Bik, 1955-1956. Foto: Moderna galerija
Drago Tršar, Človek v prostoru in času I (Jojo), 1964.
Drago Tršar, Človek v prostoru in času I (Jojo), 1964. Foto: Moderna galerija
Drago Tršar in Marko Jenko
Umetnik in kustos razstave Marko Jenko, ki sta tesno sodelovala pri izboru del in postavitvi razstave, sta se osredotočila na tista dela, ki v kateri koli dimenziji, torej v višino, širino ali globino, presegajo 70 centimetrov. Foto: Moderna galerija
Drago Tršar
O najznamenitejšem Tršarjevem delu Spomeniku revolucije na Trgu republike v Ljubljan je Marko Jenko med drugim zapisal, da je izkušnja, ki preveva spomenik, izkušnja, o katere aktualnosti velja premisliti tudi v današnjih časih. Foto: BoBo
VIDEO
Retrospektiva Draga Tršar...

Dodaj v

Delo Draga Tršarja v vsej svoji monumentalnosti in masovnosti

Velika razstava v Moderni galeriji
14. junij 2018 ob 14:04
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Niz razstav, s katerimi se v zadnjem letu poklanjajo 90-letnici Draga Tršarja, nadaljujejo v Moderni galeriji v Ljubljani z verjetno najmonumentalnejšo med njimi. Na ogled postavljajo predvsem dela v bronu, vsa pa presegajo 70 centimetrov. Postavitev se osredotoča na dva prepletajoča se vidika njegovih del – monumentalnost in množico.

Drago Tršar in kustos razstave Marko Jenko sta se pri izboru del v prvi vrsti osredotočila na dimenzijo – v poštev so prišli samo tisti kipi, ki v kateri koli dimenziji (višini, širini ali globini) presegajo 70 centimetrov. Nekatera med njimi to celo konkretno presežejo in dosežejo tudi več kot dva metra.

Med deli, ki so ustrezali takšnim dimenzijskim pogojem, sta izbrala več kot 50 del, pretežno v bronu. Ta se časovno sprehodijo tako rekoč skozi celoten Tršarjev opus – najstarejša so nastala v zgodnjih 50. letih, najmlajša pred nedavnim. Ker je marsikatero Tršarjevo delo preveliko za galerijski prostor, ob posvetitvi temi množice v njegovem opusu pa jih ni mogoče zaobiti, takšna dela predstavljajo z arhivskim gradivom in videoposnetki, med drugim zračnimi posnetki izbranih spomenikov tako v Sloveniji kot tujini.

Javna vodstva po razstavi

- Sobota, 16. junij, 20.00 (v angleščini) in 22.00; vodi Lea Cotič
- Četrtek, 21. junij, ob 17:00, vodi kustos razstave Marko Jenko

- Nedelja, 9. september, ob 11.00, vodi umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik

- Četrtek, 27. september, ob 17:00, vodi kustos razstave Marko Jenko


Kipar masovne figuralike

Po eni strani se razstava torej osredotoča na dimenzijo, po drugi strani pa poudarja prav množico ali maso-množico, kakor jo je že pred desetletji opredelil Zoran Kržišnik. Poleg notranje skulpture in drugih vsebinskih ali formalnih niti se Jenko v svoji kataloški študiji usmerja tudi k temu najbolj ključnemu in z današnjega zornega kota aktualnemu vidiku množice.

Jenko podpisuje študijo Tršarjevega opusa in popis njegovega monumentalnega oz. velikega kiparstva, prav tako je urednik kataloga. Kot poudarja, je Tršarjev opus, ki obsega tudi risbo, slikarstvo, scenografijo, grafiko, keramiko, tapiserijo in knjižno opremo, nedvomno izjemen in "vsekakor izpričuje tudi umetnikovo delovno naravo, ki ga vodi še v današnjem času".

Tršar v Guggenheimu
Opozarja na izjemno razstavno zgodovino, v kateri je treba omeniti predvsem Tršarjeve mednarodne uspehe in zaznamovanost tako slovenskega kot jugoslovanskega oziroma mednarodnega prostora z njegovimi javnimi plastikami in spomeniki. Deset let po tem, ko je razvil svojo "masovno figuraliko", leta 1967, nadaljuje Jenko, je Tršar doživel eno od življenjskih prelomnic, ko ga je Guggenheimov muzej v New Yorku z Manifestanti uvrstil na reprezentativno razstavo svetovnega kiparstva.

Med oprijemljivo figuro in abstrakcijo mas
Tršar je tudi v teoretskem pogledu velikokrat izpostavljen kot najpomembnejši predstavnik svojega rodu v kiparstvu, zlasti v luči odmika od polne plastike oziroma tradicionalne obravnave človeške figure, ki pri Tršarju zlagoma prehaja v stiliziranost in nato še v razvoju figuralnih kompozicij, bolje množic ali mas, ki se pozneje venomer bolj gibljejo na robu abstrakcije. Med temi Tršarjevimi figuralnimi kompozicijami se je treba nedvomno ustaviti pri kiparjevem najznamenitejšem delu – Spomeniku revolucije na Trgu republike v Ljubljani. Izkušnja, ki preveva spomenik, je izkušnja, o katere aktualnosti velja premisliti tudi v današnjih časih, je še zapisal kustos.

Razstava je del projekta sedmih slovenskih javnih galerij Monument – Drago Tršar, ki obsega že pregledno razstavo v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj in razstavo njegovih del na japonskem papirju v Galeriji Murska Sobota. Nosilka projekta je Moderna galerija, pri njem sodeluje še šest javnih galerij, z njim pa se poklanjajo opusu tega umetnika, ki je lani praznoval 90 let.

Razstavo s podnaslovom Monumentalnost in množica, ki je del Evropskega leta kulturne dediščine 2018 ter bo obenem zaznamovala 70-letnico Moderne galerije in sedemletnico Muzeja sodobne umetnosti Metelkova, bo ob 20. uri odprl predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Tadej Bajd. Postavitev v Moderni galeriji lahko ujamete do 30. septembra.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo