V newyorškem Muzeju moderne umetnosti (Museum of Modern Art - MoMA) so se odločili pripraviti prvo večjo retrospektivo del francoskega mojstra fotografije Henrija Cartierja - Bressona. Na razstavi, ta bo odprta od 11. aprila do 28. junija, bo razstavljenih 300 fotografij iz obdobja med 1929 in 1989, petina od del bo predstavljena prvič.

Poudarek razstave bo na delih, ki so nastala v enem najplodnejših ustvarjalnih obdobij Cartierja - Bressona, in sicer od 30. do 60. let, in pričajo o njegovem izjemnem talentu za "prilastitev trajnih podob v toku izkušenj", so ob razstavi zapisali v muzeju.

Prvih dvanajst razdelkov razstave bo posvečenih fotografovemu nadrealističnemu obdobju, v katerem je uporabljal kamero Laica, "da je iznašel novo zaščitno znamko kreativne magije". Sledila bo predstavitev njegovega ustvarjanja po drugi svetovni vojni. Na razstavi bodo predstavljene tudi teme, kot so vsakdanje življenje na Vzhodu, Zahodu in v njegovi rojstni Franciji. Posamezni razdelki bodo na razstavi posvečeni tudi ZDA, nekdanji Sovjetski zvezi in Kitajski.

"Razstava v celoti bo Cartierja - Bressona predstavila kot pozornega opazovalca svetovne panorame človeških zadev in kot avtorja najintenzivnejših, najbolj pestrih in najdaljnosežnejših fotografskih poročil o 20. stoletju," so ob napovedi razstave zapisali v muzeju.

Sinonim za "odločilni trenutek"
Henri Cartier-Bresson (1908-2004) velja za enega najizvirnejših, najuspešnejših, najvplivnejših in najpriljubljenejših likov v zgodovini fotografije. Njegovo izvirno delo v zgodnjih 30. letih prejšnjega stoletja je pomagalo definirati kreativni potencial moderne fotografije, zaradi njegove izjemne sposobnosti v objektiv ujeti trenutke iz življenja, pa je njegovo delo postalo sinonim za "odločilni trenutek".

Leta 1952 je izšla njegova knjiga Images à la sauvette, zbirka 126 fotografij z Vzhoda in Zahoda, ki v angleškem prevodu nosi naslov The Decisive Moment (Odločilni trenutek). Naslovnico knjige je ustvaril sloviti slikar Henri Matisse. V 4.500 besed dolgem filozofskem uvodu si je Cartier-Bresson za vodilo izbral besede kardinala iz 17. stoletja: "Nič na tem svetu ne obstaja, kar ne bi imelo odločilnega trenutka." To je bilo tudi njegovo vodilo pri ustvarjanju fotografij.

Po drugi svetovni vojni - večino tega obdobja je preživel kot vojni zapornik - in prvi razstavi, ki se je zgodila leta 1947 prav v newyorškem Muzeju moderne umetnosti, se je pridružil Robertu Capi in drugim zvenečim imenom fotografije pri ustanavljanju slovite fotoagencije Magnum, ki je fotoreporterjem omogočila, da so dosegli širše občinstvo preko objav v revijah, kakršna je Life, hkrati pa so lahko ohranili nadzor nad svojim delom.

V desetletju po vojni je Cartier-Bresson ustvaril obširne opuse fotografskih reportaž iz Indije in Indonezije v času neodvisnosti, Kitajske med revolucijo, Sovjetske zveze po Stalinovi smrti, ZDA med povojnim razcvetom in Evrope, kjer so se stare kulture prepletale s sodobno resničnostjo.

Več kot 25 let je bil pronicljiv opazovalec svetovne panorame človeških zadev in eden največjih portretistov 20. stoletja, so zapisali na spletni strani muzeja. Retrospektiva, prva te vrste v ZDA v zadnjih treh desetletjih, bo povzela celotno kariero Cartierja - Bressona, na ogled bo okrog 300 fotografij, ki bodo urejene tematsko in dopolnjene z izdajami v časnikih in kjigah. Razstava bo nato potovala v The Art Institute of Chicago, San Francisco Museum of Modern Art (SFMOMA) in High Museum of Art v Atlanti.

Izbor iz mogočne zbirke "Odločilni trenutek" Cartierja -Bressona si oglejte v spodnji fotogaleriji.