Obiskovalec razstave si v galerijskih prostorih lahko ogleda avtorjevo zgodbo. Sprehodi se lahko med njegovimi prijatelji, spozna njegovo družino, si ogleda najljubše filme, posluša njegove najljubše pesmi in si ogleda posnetke najbolj priljubljenih športnih dejavnosti. Foto: Manja Žugman Širnik
Obiskovalec razstave si v galerijskih prostorih lahko ogleda avtorjevo zgodbo. Sprehodi se lahko med njegovimi prijatelji, spozna njegovo družino, si ogleda najljubše filme, posluša njegove najljubše pesmi in si ogleda posnetke najbolj priljubljenih športnih dejavnosti. Foto: Manja Žugman Širnik
Fotografije spremljajo avdio- in videoposnetki; videti je, kakor bi se gledalcu pred očmi odvijal pravi film, ki ga spremlja še glasba. Foto: Manja Žugman Širnik

Od sredine 19. stoletja naprej so se pojavljale mnoge utopične ideje o popolni fotografiji, ki so zagotavljale, da bo nekega dne mogoče v fotografski objektiv zajeti prav vse. Danes živimo v t. i. dobi digitalizacije in smo pravzaprav lahko priča, da se pred stoletjem in pol omenjena ideja že realizira. Sicer pa prej omenjeno ne velja za tiste, ki so bili rojeni pred digitalno dobo. Ti namreč nimajo posnetkov svojega rojstva in podobnih trenutkov. Danes pa velja, da ob tovrstnih priložnostih – če ne že vsakodnevno – brez posebnih pomislekov posegamo po kateri koli kameri, ki jo nosimo v svojih žepih, torbicah ali čem drugem.

Kuba Dabrowski se je začel spogledovati s fotografiranjem pred devetnajstimi leti. Tedaj je štel štirinajst let. V fotografijo je zajel vse, kar ga je obkrožalo. Posnel je svoje prijatelje, koncerte, košarko … Po maturi je študiral sociologijo, vendar se je s fotografiranjem še naprej ukvarjal. Danes velja za enega izmed najbolj poznanih fotografov mlade poljske generacije. Sicer po službenih dolžnostih fotografira mnoge dogodke, mesta, stvari, vendar pa nikoli ni prenehal fotografirati svojega okolja.

Obiskovalec razstave si v galerijskih prostorih lahko ogleda avtorjevo zgodbo. Sprehodi se lahko med njegovimi prijatelji, spozna njegovo družino, si ogleda najljubše filme, posluša njegove najljubše pesmi in si ogleda posnetke najbolj priljubljenih športnih dejavnosti. Avtorjeva zgodba se odvija od prizorov osnovnošolskega 'ravsanja' do odraslosti. Fotografije sicer niso razvrščene po kronološkem zaporedju, kljub temu pa v gledalčevi domišljiji puščajo odprt prostor za interpretacijo. Gledalca pravzaprav prevzame občutek lastne vpetosti v avtorjevo življenjsko zgodbo. V nasprotju z drugimi dokumentarnimi projekti pričujoče fotografije niso opremljene s podatkom, kje in kdaj so bile posnete. Manjkajoče naj bi obiskovalec prepoznal sam. Fotografije namreč spremljajo številni avdio- in videoposnetki. Videti je, kakor bi se gledalcu pred očmi odvijal pravi film, ki ga spremlja še glasba. Avtor je v ta namen izbral pesmi, ki mu veliko pomenijo.

Manja Žugman Širnik