Darko Golija: Geneza 2, 2014 (glazirana keramika, varjeno železo). Foto: Darko Golija
Darko Golija: Geneza 2, 2014 (glazirana keramika, varjeno železo). Foto: Darko Golija

V njih se porajajo razsežnosti človeškega uma, že sama njihova oblika generira procese in vsakršne mentalne vtiske. Iste glave imajo lahko tudi bolj vsakdanjo funkcijo: so namizni kipci (s simboličnimi pomeni), sklede, reliefi na steni ali 3D-slike/objekti. Funkcionirajo v svoji priličenosti človeškemu bivališču – domu (narejene so po meri človeka), hkrati pa delujejo kot makete za velike arhitekturne projekte, človeške labirinte, mravljišča, gnezdišča, omrežja različnih komunikacijskih poti ...

Likovna kritičarka Milena Zlatar o glavah Darka Golije

Razstava je v celoti koncipirana na temo glave in na ukvarjanju z dvema vprašanjema: "Kaj je forma," na katero pronicljivo v svoji knjigi z naslovom Podobnost prek stika odgovarja Georges Didi-Huberman, in "Kaj je glava," torej s prelomnim vprašanjem, ki si ga je zastavljal Alberto Giacometti. Z vprašanjem, zaradi katerega se mu je pred izključitvijo iz nadrealističnega kroga André Breton posmehoval s kričanjem: "Vsi vedo, kaj je to glava!"

O razstavi Glave – odtisi in misli je likovna kritičarka Milena Zlatar med drugim zapisala: "Ne gre le za fascinacijo nad njegovimi kiparskimi formami glav in zapletenimi omrežji nevronov, temveč za pojmovanje oblik (matric) in vizualizacij, ki skupaj z živahno polihromacijo spreminjajo prostor in človeka, ga na novo definirajo ter delujejo na njegovo zavest in podzavest. Pustijo nam trajno sled."

V glavah upodobljene misli in utripanje življenja
Če je telo manifestacija materije, je glava duhovni antipod temu, je še zapisala Zlatarjeva. Po njenem mnenju je Golija ob razmišljanju in udejanjanju giba prek oživljene forme, kar je vidno tudi v njegovih prejšnjih kiparskih realizacijah, spontano prešel v središče uma in duhovnega.

Glava je mikrokozmos in po Platonu podoba univerzuma. V njej so mentalni vtiski, ki s pomočjo Golijevih fizičnih procesov - glino vtiskuje v kalup - upodobijo misli in utripanje življenja. Glave so matrice. V njih se porajajo razsežnosti človeškega uma, že sama njihova oblika generira procese in vsakršne mentalne vtiske, je še zapisala Zlatarjeva.

Darko Golija (1965) živi in ustvarja v Mariboru. Diplomski in specialistični študij kiparstva je končal na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Je redni profesor za kiparstvo na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Za svoje umetniško delo je prejel več nagrad, tudi v tujini.

Odprtje razstave v Galeriji Kresija bo drevi ob 18.00, na ogled pa bo do 2. 5. 2015.

V njih se porajajo razsežnosti človeškega uma, že sama njihova oblika generira procese in vsakršne mentalne vtiske. Iste glave imajo lahko tudi bolj vsakdanjo funkcijo: so namizni kipci (s simboličnimi pomeni), sklede, reliefi na steni ali 3D-slike/objekti. Funkcionirajo v svoji priličenosti človeškemu bivališču – domu (narejene so po meri človeka), hkrati pa delujejo kot makete za velike arhitekturne projekte, človeške labirinte, mravljišča, gnezdišča, omrežja različnih komunikacijskih poti ...

Likovna kritičarka Milena Zlatar o glavah Darka Golije