F. A. v. Kaulbach: Ženski delni akt z rdečimi lasmi (okrog 1875) Foto: BADV
F. A. v. Kaulbach: Ženski delni akt z rdečimi lasmi (okrog 1875) Foto: BADV

Tako temeljitega pregleda njegovih zakladov se po drugi svetoni vojni ni lotil še nihče.

Zloglasno Hitlerjevo "zbirko iz Linza" - zasebno zbirko, ki je bila ob koncu vojne skrita v rudnik soli - je Nemški zgodovinski muzej v digitalni obliki zbral na enem mestu. Pa ne (samo) v občudovanje ljubiteljem umetnosti, ampak zato, da bi lažje odkrili poreklo posameznih platen.

Beg v Arkadijo
Po firerjevem okusu so bili predvsem prizori bukolične idile in dela nemške romantike, še posebej dunajskih in münchenskih slikarjev s konca 19. stoletja. V njegovi zbirki pa seveda ne boste našli "degenerirane" umetnosti, kakor je krstil realiste in družbeno kritične umetnike - a tudi brez nekaterih največjih imen 20. stoletja je uspel sestaviti vse prej kot nepomembno zbirko.

S pisateljevanjem financiral mecenske ambicije
Slike naj bi bile zametek načrtovanega "Firerjevega muzeja" (Führermuseum), ki ga je nameraval do leta 1950 zgraditi v Linzu, kjer je preživel del svojega otroštva. Leta 1943 je del slik tam že razstavil; fundacija, ki jo je ustanovil za gradnjo muzeja, se je imenovala Sonderauftrag Linz (Posebni projekt Linz), v njeno blagajno pa se je stekal zaslužek od prodaje njegove knjige Moj boj.

Na enem mestu le še virtualno
Hitler je nabral 4.731 kosov - največ je slik, a tudi tapiserije, kipe, pohištvo in keramiko - ki so jih zavezniki po vojni temeljito katalogizirali, zdaj pa so raztreseni po vsej Evropi. Nekatere so vrnili prvotnim lastnikom oziroma njihovim potomcem, drugi so šli za med na črnem trgu, za številnimi pa se je izgubila vsaka sled. Kakih 1.700 jih je pospravljenih po nemških muzejih

"Ohranilo se je 50 tisoč fotografij," pravi Monika Flacke, koordinatorka projekta Nemškega zgodovinskega muzeja. Toda ogromno podrobnosti - celo imena številnih umetnikov - je manjkalo, zato je iskanje sledi predstavljalo precejšen izziv za celo skupino umetnostnih zgodovinarjev.

"Relativno malo" naropanega
Seveda se pri vsaki nacistični zbirki umetnosti zastavlja isto vprašanje: Koliko kosov je bilo nakradenih? Še zdaj se od časa do časa izkaže, da kakšna slika, ki visi v državnem muzeju, pripada še živeči družini. Toda Flackejeva zagotavlja, da ima zbirka iz Linza "relativno nizek" delež naropanih ali zaseženih primerkov. Relativno nizek za naciste, seveda.

A. J.