Kot piše Bassin v trijezičnem razstavnem katalogu, se je v sedmem in osmem desetletju preteklega stoletja modernistična praksa kazala kot ekspresivna nova figuralika in neokonstruktivizem. Vstop v postmodernizem konec osmega in odprto deveto desetletje pa zaznamujeta po osamosvojitvi retroavantgarda in izrazito individualizirana avtorska poetika, ki prevlada v novem, likovno izredno bogatem prostoru samostojne slovenske države preteklih dvajsetih let. Foto: Villa Manin
Kot piše Bassin v trijezičnem razstavnem katalogu, se je v sedmem in osmem desetletju preteklega stoletja modernistična praksa kazala kot ekspresivna nova figuralika in neokonstruktivizem. Vstop v postmodernizem konec osmega in odprto deveto desetletje pa zaznamujeta po osamosvojitvi retroavantgarda in izrazito individualizirana avtorska poetika, ki prevlada v novem, likovno izredno bogatem prostoru samostojne slovenske države preteklih dvajsetih let. Foto: Villa Manin
V osrednjo postavitev je vključena še razstava v razstavi z naslovom Krajina kot tematska preokupacija v slovenskem slikarstvu in fotografiji, na kateri je predstavljen slovenski specifikum, ki ima tematsko kontinuiteto od nastopa impresionistične četverice na začetku 20. stoletja. Foto: http://info.hazu.hr

Postavitev Magija umetnosti - Protagonisti slovenske sodobne umetnosti 1968-2013 bo vključevala dela 53 slikarjev, 18 kiparjev, šestih grafikov in 19 fotografov, ki so kot posamezniki ali skupinsko kulturno oblikovali enega od nacionalnih prostorov v nekdanji Jugoslaviji, piše na spletni strani Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, v okvirju katere deluje tudi Gliptoteka. Razstavljena dela izvirajo iz nacionalnih, avtorskih in zasebnih zbirk, avtor postavitve je Aleksander Bassin, odprta pa bo do 3. maja.

Avtor razstave Bassin se je kot dolgoletni muzejski svetnik in spremljevalec likovnega dogajanja na Slovenskem in v nekdanji Jugoslaviji odločil, da bo predstavil umetnike, ki so ustvarjali po letu 1968, ko je bilo nemirno tudi v umetnosti.

Kot je zapisal, se je modernistična praksa v 70. in 80. letih preteklega stoletja kazala kot ekspresivna nova figuralika ter neokonstruktivizem. Vstop v postmodernizem na prehodu v 90. leta zaznamujeta v slovenski umetnosti po osamosvojitvi retroavantgarda in izrazito individualizirana avtorska poetika, ki prevlada v novem, likovno izredno bogatem prostoru samostojne slovenske države zadnjih 20 let.

Razstava v razstavi: krajine
V osrednji dvorani Gliptoteke bo postavljena razstava v razstavi, ki nosi naslov Krajina kot tematska preokupacija v slovenskem slikarstvu in fotografiji. Na njej je predstavljen slovenski specifikum, ki ima tematsko kontinuiteto od nastopa impresionistične četverice Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Matije Jame in Mateja Sternena na začetku preteklega stoletja.

Kot je zapisal Bassin, ni naključje, da je bila okolica Škofje Loke že tedaj slovenski Barbizon in prav od tod izvirajo tudi imena in dela tistih sodobnih slikarjev, ki so protagonisti razstave v razstavi.

Razstava je bila že na ogled v Vidmu in na Dunaju.