Odprtja razstave so se udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je do četrtka v Parizu na uradnem obisku, minister za kulturo Uroš Grilc in zunanji minister Karl Erjavec.
Grilc je na odprtju, ki je vzbudilo precejšnje zanimanje med obiskovalci, poudaril, da se z razstavo odpira novo poglavje in da se je treba zavedati, da je po 18 letih slovenska umetnost prvič v takšnem obsegu navzoča v Parizu. Meni, da je razstava izjemen uspeh sodelovanja Narodne galerije s Petit Palaisom.
Direktorica Narodne galerije Barbara Jaki pa je dejala, da "ta razstava v zelo uglednem razstavišču zelo uglednega muzeja in s katalogom v francoščini pomeni, da bo ta del slovenske umetnosti lahko dostopen mednarodni javnosti in da zdaj ne bo več izgovorov, da slovenska umetnost ni vključena v večje preglede likovne umetnosti tega obdobja".
Kustos razstave Sylvain Lecombre je priznal, da v Franciji doslej nihče ni poznal slovenskih impresionistov, podobno tudi o slovenski kulturi skoraj nihče ničesar ne ve. Vendar to ni za Slovenijo nič strašnega, je dejal, saj Francozi niti o kulturi svoje velike sosede Nemčije ne vedo prav veliko.
S tem se strinja tudi pisateljica Brina Svit, ki živi in ustvarja v Parizu. Še najverjetneje poznajo arhitekta Jožeta Plečnika, pravi Svitova, ki meni, da je razstava krasna za prepoznavnost Slovenije, sploh zdaj v teh časih, ko se o državi sliši toliko negativnega.
Ob impresionistih tudi njihovi sodobniki
Dela četverice slovenskih impresionistov so le del postavitve, ki jo je v sodelovanju s francoskim muzejem pripravila Narodna galerija, saj je predstavljeno tudi delo nekaterih njihovih sodobnikov, od ključnih predstavnikov našega realizma, kot so Ivana Kobilca, Jurij Šubic in veliki učitelj Anton Ažbe, do fotografa Avgusta Bertholda in kiparjev Alojza Gangla, Ivana Zajca, Frana Bernekerja ter Lojzeta Dolinarja.

Od arhitekture do filma
Likovno ustvarjanje tistega časa slikajo tudi dela Petra Žmitka, Ivana Vavpotiča, Henrike Šantel, Gvidona Birolla, Maksima Gasparija in Francozom posebej zanimivega karikaturista Hinka Smrekarja. Razstavljeni so tudi z vodilnim likovnim tokom tesno povezani primeri knjižne opreme literarnih sodobnikov, kot sta Ivan Cankar in Oton Župančič.

Obiskovalci pariškega muzeja bodo lahko s projekcijami filmov Karola Grossmana spoznali prve filmske korake na Slovenskem, arhitekturo tistega časa bo ponazarjala videoprojekcija stavb Cirila Metoda Kocha, Maksa Fabianija, Josipa Vancaša in Jožeta Plečnika. Zadnjega so v izbor uvrstili z njegovimi dunajskimi projekti, saj se je v Ljubljano vrnil šele leta 1921.
Razstavljena dela francoskim obiskovalcem torej slikajo za slovenski prostor prelomen čas afirmacije narodne identitete, pri čemer so imeli pomembno vlogo tudi slikarji, kiparji, pisatelji in drugi.

Slovenska umetnost na 160 straneh
V muzeju Petit Palais, kjer sicer hranijo dela najpomembnejših mojstrov zahodnoevropske umetnosti, od Rembrandta in Rubensa do Cezanna in Modiglianija, bo razstava na ogled do 13. julija. Francoski gostitelj je prevzel tudi velik del finančnega bremena projekta - zavarovanje, oblikovanje, pripravo prostorov, postavitev razstave in njeno promocijo po Franciji. Tudi za tisk kataloga so poskrbeli sami. Izšel bo le v francoskem jeziku, obsega pa 160 strani s 70 barvnimi reprodukcijami.