Državo bo predstavljalo šest kitajskih umetnikov, od katerih nihče ne živi v Keniji, Italijan Armando Tanzini, čigar dela so bila vključena že na prvi kenijski predstavitvi v Benetkah pred dvema letoma, ter en sam kenijski umetnik, Yvonne Apiyo Braendle-Amolo. Za paviljon je pooblaščena Italijanka Paola Poponi, kateri očitajo, da nima nikakršnih izkušenj s kuriranjem razstav, prav tako pa sta tujca kuratorja razstavnega paviljona, Sandro Orlandi Stagl in Ding Xuefen. Še višek cinizma: razstava bo naslovljena Creating Identities (Ustvarjanje identitet).
Paviljon je za Kenijo sramota
"Kenijski paviljon na bienalu 2015 je popolna sramota, tako kot tudi paviljon leta 2013," je povedala direktorica ene največjih komercialnih galerij v Nairobiju ARTLabAfrica Lavinia Calza in dodala: "Prav ničesar pozitivnega ni v tem."
Manjšinska zastopanost kenijskih umetnikov sicer ni letošnja novost. Že na prvi predstavitvi pred 2013 je bila med 12 sodelujočimi umetniki večina Kitajcev, kenijska umetnika pa le dva. Kot so takrat poročali na BBC Afrika, kenijski umetniki in kuratorji sploh niso bili seznanjeni s sodelovanjem na bienalu. Kritik Mwende Ngao v prispevku Zakaj kitajski umetniki predstavljajo Kenijo na Beneškem bienalu? takratno razstavo ocenil kot polom z deli šibke umetniške kakovosti, kar je, kot dodaja, za Kenijo precej "nerodno", saj se samo po sebi razume, da je vse, kar se predstavlja v nacionalnem paviljonu, odobreno od Kenije in predstavlja kenijsko umetnost.
Danes je sicer že običajno, da države za predstavitev v svojih paviljonih izberejo umetnike drugih narodov, a v primeru kenijskega paviljona država ne stoji za izbiro, niti se z njo ne strinja, saj ne predstavlja kenijske umetnosti, kar je za umetniško sceno, ki že tako ni del globalnih tokov, zamujena priložnost. Zapleti izpostavljajo arbitrarnost nacionalnih predstavitev na bienalu, v katere se vpletajo tudi finančni dejavniki.
Osebni "posli" s Kitajci
Umetnica Phoebe Boswell, rojena v Keniji in trenutno živeča v Londonu, je izpisala sumljivo prisotnost italijanskega umetnika Tanzinija, tako na prvi kot letošnji kenijski predstavitvi. Tanzini, italijanski hotelir, ima tudi dobre povezave s pristaniškim kenijskim mestom Malindi, saj je na kenijski obali živel 45 let in tam izvajal različne dejavnosti - od gradnje obmorskih vil do ustvarjanja na primer slonov, ki jih je rezbaril iz naplavljenega lesa ali kolažev iz najdenih materialov v obliki afriškega kontinenta. A dosti bolj kot kakršno koli povezovanje s sodobno kenijsko umetniško in kulturno sceno ter poznavanje kenijskih umetnikov je zanj opredeljujoče druženje z bogatimi Italijani, ki dopustujejo v Malindiju, je opozorila Boswellova.
Ko je postalo jasno, da bo Tanzini vključen v kenijski paviljon, je SkepticAfro na Twitterju objavil opozorilo - kitajska umetnost je popularna, velikost kitajskega paviljona pa omejena. Tanzini naj bi kenijski paviljon uporabljal za prodajo kitajske umetnosti v zameno za gradbeni posel nekaj novih vil za bogate Kitajce.
Na spletu so kenijski umetniki sprožili tudi peticijo, ki vlado nagovarja že z nazivom "Odpovejte kenijsko sleparsko predstavitev na 56. Beneškem bienalu 2015 in se zavežite k podpori realizacije nacionalnega paviljona leta 2017".
Kenijska vlada se od projekta distancira
Pred bližajočim se bienalom (9. maja-22. novembra) se je odzvala že država. Kenijski minister za kulturo, šport in umetnost Hassan Wario je za javnost spregovoril proti paviljonu s trditvijo, da se kenijska vlada distancira od skupine umetnikov in kuratorjev, povezanih s kenijskim paviljonom na beneškem bienalu, ter obsoja njihovo predstavljanje v imenu kenijske umetnosti. Zagotovil je tudi, da se bo v prihodnosti povezal z umetniškimi organizacijami in umetniki ter z njimi sodeloval pri "izbiri najboljših kenijskih umetnikov, ki bodo predstavljali naš narod".