Koonsovo delo Jeff Koons:  I Could Go For Something Gordon’s seveda ne skriva svojega navdiha - težava je le v tem, da pri fotografu ni pridobil dovoljenja za reprodukcijo. Foto: Jeffkoons.com
Koonsovo delo Jeff Koons: I Could Go For Something Gordon’s seveda ne skriva svojega navdiha - težava je le v tem, da pri fotografu ni pridobil dovoljenja za reprodukcijo. Foto: Jeffkoons.com
Izvirni, "neironični" oglas za gin. Foto: eBay
Ameriški 'kralj kiča' Jeff Koons je na sodobnem umetniškem prizorišču "izbruhnil" v osemdesetih. Njegova umetnost navdih črpa iz sveta okoli sebe, iz ameriške kulture in potrošniške družbe; "prilastil" si je že vse od jumbo plakatov do sesalnikov, stripovskih junakov in plastičnih igrač. Foto: Ruters
Koonsova modra krogla, ki je v resnici seveda Manetov zajtrk v travi. Krogla je na polički, ki moli iz slike. Pri projektu ne gre za kopiranje, pravi Koons, ampak za "koncept sodelovanja". Foto: Gagosian Gallery

Fotograf Mitchel Gray v tožbi, ki jo je ta teden vložil na manhattansko sodišče, navaja, da je Jeff Koons brez dovoljenja reproduciral njegovo fotografijo. Prizor moškega in ženske, ki na plaži slika na platno, je v Koonsovo delo prešel "skoraj popolnoma nespremenjen".

Tožen je tudi prejšnji lastnik slike
Grey toži tudi dražbeno hišo, ki je Koonsovo umetnino leta 2008 prodala za 2,4 milijona dolarjev, in njenega prejšnjega lastnika. Koons in njegov agent za agencijo Reuters nista bila na voljo za izjave, predstavnik dražbene hiše Phillips Auctioneers pa je "prepričan, da njihovo podjetje v tej zadevi ne nosi nobene krivde".

Kljub vsemu magnet za premožne zbiratelje
Koons, eden najbolj razvpitih sodobnih umetnikov, je najbolj prepoznaven po svojih pisanih slikarijah, monumentalnih sijočih skulpturah in napihljivih cvetlicah. Njegovo delo Balloon Dog (Orange) so leta 2013 na dražbi prodali za 58,4 milijona dolarjev, kar je najvišji dražbeni izkupiček za kako delo še živečega umetnika.

Grayeva fotografija je bila leta 1986 uporabljena v oglasu za gin Gordon's. Še istega leta jo je Koons reproduciral v svoji sliki, ki jo je naslovil I Could Go For Something Gordon's. Šlo je za del serije Luxury and Degradation, v kateri je slike povezovala tema alkoholnih pijač.

V takih primerih sicer obstaja triletni rok za ukrepe v zvezi s kršenjem avtorskih pravic, a "ura ne začne odštevati, dokler tožnik ne izve za kršitev," je poudaril Grayev odvetnik. Fotograf naj bi za obstoj Koonsove slike izvedel šele lani. Javno ni znano, kolikšno odškodnino Gray v tožbi zahteva, je pa Koons po njegovih besedah "vedel ali pa bi moral vedeti, da je treba pridobiti umetnikovo dovoljenje, preden kopiraš njegovo delo."

Reden gost pred sodiščem
Grey vsekakor pa ni prvi, ki je dobil to idejo. Koons ima že dolgo zgodovino sporov z umetniškimi kolegi: tožil ga je fotograf Art Rogers, ker je Koons svoj kip oblikoval po njegovi fotografiji para, ki drži leglo majhnih psičkov. Koons se je na sodišču branil, da gre za legitimno izposojo v imenu parodije, in izgubil. Izgubil je tudi tožbo, s katero ga je udarila korporacija Jima Davisa, ko je nekje uporabil lik Odieja, Garfieldovega pasjega pribočnika. Iz pariškega Centra Pompidou so zaradi suma plagiatorstva umaknili kip Fait d' Hiver; Franck Davidovici je v kipu prepoznal kopijo svoje oglaševalske kampanje za francosko modno hišo Naf Naf iz leta 1985.

A zaščitniški do svojih avtorskih del
Po drugi strani pa Koons ni srečen, kadar si njegovo delo prilaščajo drugi: leta 2011 je tožil trgovino v San Franciscu, ki je prodajala stojala za knjige s psički iz balonov, podobnimi Koonsovim najbolj znanim delom. Tožbo je sicer opustil, ko so se v trgovini branili, da "psi iz balonov" ne pripadajo nikomur niti Koonsu ne. "Kot bo potrdil tako rekoč kateri koli klovn, nihče nima v lasti ideje delanja psa iz balonov: oblika, ki nastane z zvijanjem balona, je v javni lasti," je takrat zapisal njihov odvetnik.

Koonsovo ustvarjanje pogosto temelji na reinterpretaciji tujih virov. Med njegovimi novejšimi projekti je tudi serija Gazing Ball Paintings: kopije slik starih mojstrov, med njimi tudi Mona Lize, ki jih je Koons naslikal na novo in prednje postavil veliko modro kroglo. Na obtožbe plagiatorstva v zvezi s temi deli odgovarja, da se umetniki pri ustvarjanju nenehno navezujejo drug na drugega.