Umetnico sta na odprtju predstavili Judita Krivec Dragan in Nadja Zgonik, ki podpisujeta tudi strokovni besedili razstavnega kataloga. Oblikovala ga je umetničina hči Hana Stupica, ki je sodelovala tudi pri pripravi postavitve. Razstava ilustracij Marije Lucije Stupica bo na ogled do 29. januarja.

Judita Krivec Dragan v katalogu z naslovom Marija Lucija Stupica 1950–2002 spomni na pomembno mesto, ki v slovenski likovni umetnosti 20. stoletja pripada knjižni ilustraciji. Ta je ob uveljavljenih modernih tokovih prispevala nekaj izjemnih in mednarodno prepoznavnih umetniških opusov. Eden teh pripada tudi delu Marije Lucije Stupica, ki je kot hči še ene velikanke slovenske ilustracije Marlenke Stupice in očeta, ikone slovenskega slikarstva 20. stoletja, Gabriela Stupice z likovnim ustvarjanjem dihala od malih nog. Podobno kot njena hči, ki zdaj nadaljuje močno družinsko ustvarjalno linijo.

Judita Krivec Dragan je svoje besedilo poimenovala Lucijin hortus conclusus, saj je v prav takšen ograjen vrt, v katerem so srednjeveški slikarski mojstri upodabljali Marijo s samorogom, Marija Lucija umeščala svoje pravljične osebe. "… Umetnost, ki lahko po F. Nietzscheju edina porazi neizbežno krutost življenja, se tudi s to filigransko risbo v žametni paleti barv tihotapi v velike slikanice, namenjene otrokom, v poezijo in zgodbe za vse ostale, da navdušeno pripoveduje o čudežih na svetu," piše umetnostna zgodovinarka. "Posebej tistih v decembru, ko ljudje v dolgih večerih pričakujejo praznike in so bližje drug drugemu kot med letom. Takrat je čas za sanjarjenje in pravljice. Lesketajoče in pričakovanj polne adventne večere, ki so ustvarili eno najlepših božičnih pripovedi o Hrestaču, je imela Marija Lucija najraje. Nanje je s posebnim hrepenenjem čakala vse leto," je zapisala o umetnici.

Umik pred sodobnim svetom
Nada Zgonik zapiše, da nas podobe ilustratorke mehko prestavijo v svet domišljije, zgrajen do potankosti. "V njem ne umanjka nič, kar je od našega resničnega sveta. Osebe, rastline, živali, predmeti, vsi nosijo ista imena in atribute kot v stvarnosti. Vendar sta odločujoča njihova razpostavitev in izbor. Ob pogledu na naslikano prizorišče nam je v hipu jasno, da so vsi akterji, ki nastopajo v prizoru, skrbno in natančno izbrani samo zato, da nas povedejo v zgodbo. Ker so tudi predmeti lahko dramske osebe, jim je treba na slikah izdelati prizorišča, ki so kot odrske inscenacije za prizore." Stupičine ilustracije so, kot še piše Nada Zgonik, "jasen znak o umiku pred sodobnim svetom v tisti čas, ki je še dopuščal možnost bega, ter imel skrivnostne, odmaknjene prostore za drugi, nujni dopolnjujoči del resničnosti. Zato so njene ilustracije kot označevalke poti, ki te popelje najprej v odmaknjen čas preteklosti, da bi se v njem lahko utopil v skrivnostnem svetu domišljije."

Ilustracije Marije Lucije Stupica spremljajo tako Andersenovo Pastirico in dimnikarja kot Hoffmannovega Hrestača in Mišjega kralja, pa tudi pesmi je dopolnila s svojim čopičem. Za razstavo v Kranju so izbrali 87 izvirnih knjižnih ilustracij, med njimi sta Rdeča kapica bratov Grimm in Lokomotiva, lokomotiva Nika Grafenauerja. Ob tej priložnosti bo pesnik spregovoril tudi na literarnem večeru, ki je napovedan za četrtek, 17. decembra, ob 18.00.