Mednarodno srečanje kiparjev Forma viva prirejajo od leta 1961. Foto: Goran Rovan
Mednarodno srečanje kiparjev Forma viva prirejajo od leta 1961. Foto: Goran Rovan
Fotma viva
Forma viva je sicer sestavni del kostanjeviškega galerijskega dela. Foto: Goran Rovan

Na letošnji razpis se je prijavilo 114 kiparjev iz 39 držav. Jeseni bodo Formo vivo pripravili tudi v Portorožu oziroma Seči, zato je v duhu skupnega delovanja izbor avtorjev za obe delovišči opravila skupna mednarodna strokovna komisija.

Udeleženci kostanjeviškega simpozija obdelujejo hrastov les, v tamkajšnji galeriji pa pripravljajo tudi spremljevalni program s koncerti in delavnicami za otroke in odrasle. Simpozij bodo 29. julija končali s predstavitvijo novopostavljenih kipov.

Od leta 1961
Za zagon kostanjeviške Forme vive sta zaslužna kiparja Jakob Savinšek in Janez Lenassi, ki sta po vzoru kiparske prireditve v St. Margarethnu na avstrijskem Gradiščanskem leta 1959 podobno predlagala še za Slovenijo. Uresničitev svoje ideje sta dočakala dve leti pozneje, ko so 1961 v Kostanjevici na Krki organizirali prvi kiparski simpozij. Medtem ko je tam temeljni material hrastov les, ustvarjajo kiparji v Seči pri Portorožu v kamnu. Prizoriščem simpozija so se pozneje pridružili še Ravne na Koroškem in Maribor.

V Kostanjevici na Krki danes o dolgoletni tradiciji priča več sto lesenih skulptur, ki so postavljene po tem dolenjskem mestu in v njegovi okolici. Največ jih je na ogled v galerijskem parku ob kostanjeviškem gradu oziroma na vrtovih nekdanjega samostana, kjer od leta 1974 domuje Galerija Božidarja Jakca.

Z Marinčevo Pravljico in Tršarjevim Srečanjem
Forma viva je sestavni del kostanjeviškega galerijskega dela. Leta 1988 je bil dogodek za deset let prekinjen, odkar so ga leta 1998 znova obudili, pa ga prirejajo bienalno. Leta 2015 so jo priredili v prilagojeni obliki in na krožiščih kostanjeviških vpadnic postavili skulpturi, Pravljico Jožeta Marinča in Srečanje Dušana Tršarja. Zaradi mesta postavitve kovinski skulpturi odstopata od dotlej v Kostanjevici na Krki dosledno uporabljane stoletne hrastovine iz bližnjega Krakovskega gozda.