Milan Butina: Istrski bor, 1988. Foto: Center sonoričnih umetnosti Vodnikova domačija
Milan Butina: Istrski bor, 1988. Foto: Center sonoričnih umetnosti Vodnikova domačija

Če ne opazimo, da se pod podobo drevesnega listja na Butinovih akvarelih vate pretaka svetloba, ki je protagonist vsega Butinovega slikarstva, da v dramaturgiji oblakov kraljuje radoživo akcijsko slikarstvo v akciji, pod povrhnjico trivialne vedute strast do "čiste" likovnosti – potem je najmanj, kar je v tej zvezi mogoče reči, da imamo z Butinovim krajinskim realizmom in lirizmom še veliko dela, saj mnoge njegove bistvene dimenzije za nas ostajajo v "mrtvem kotu".

Jožef Muhovič

V Centru sonoričnih umetnosti Vodnikova domačija so odprli razstavo slik Milana Butine (1923-1999). Na postavitvi z naslovom Likovna umetnost in narava, s katero so počastili 90. obletnico slikarjevega rojstva, je predstavljenih več javnosti doslej neznanih del. Pospremili jo bosta dve javni razpravi.

Oblikotvorna moč, ki kljubuje zobu časa
Del, s katerimi pričujoča razstava javnosti znanega Butino kontrastira z javnosti neznanim, v umetnikovi zapuščini ni tako malo. Najti jih je v vseh obdobjih njegovega ustvarjanja, čeprav ni mogoče vselej ugotoviti, zakaj so do danes ostala v temi ateljejskega depoja, je ob razstavi zapisal slikar in likovni teoretik Jožef Muhovič, ki je prepričan, da mnoga med njimi vsebujejo oblikotvorno moč, ki je tudi čas ni mogel zatemniti.

Ob razstavi bosta potekali dve razpravi. Prva bo potekala v četrtek, 14. novembra, ob 17.00 pod naslovom Odnos med likovno in vizualno umetnostjo in bo temeljila na podnaslovu Butinove monografije Slikarsko mišljenje: Od vizualnega k likovnemu.

Druga z naslovom Slikarstvo in narava danes pa bo na temelju praktičnega srečevanja z Butinovim krajinskim slikarstvom skušala tematizirati sodobne vidike nekdaj samoumevnega študija po naravi, odnosa med abstraktnim in nepredmetnim ter naravnim in urbanim.

Slikar, scenograf, teoretik, pedagog
Butina je slikarstvo študiral na ljubljanski likovni akademiji. Kot slikar in scenograf je bil 20 let zaposlen v Mestnem gledališču ljubljanskem. Nato je poučeval na Srednji šoli za oblikovanje, pozneje pa na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in na oddelku za tekstilno tehnologijo FNT v Ljubljani. Kot gostujoči profesor je poučeval tudi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Razstavljal je doma in v tujini. Leta 2011 so v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pripravili obširno retrospektivno razstavo, ki je osvetlila vse vidike Butinovega slikarskega, likovnoteoretskega in pedagoškega delovanja.

Če ne opazimo, da se pod podobo drevesnega listja na Butinovih akvarelih vate pretaka svetloba, ki je protagonist vsega Butinovega slikarstva, da v dramaturgiji oblakov kraljuje radoživo akcijsko slikarstvo v akciji, pod povrhnjico trivialne vedute strast do "čiste" likovnosti – potem je najmanj, kar je v tej zvezi mogoče reči, da imamo z Butinovim krajinskim realizmom in lirizmom še veliko dela, saj mnoge njegove bistvene dimenzije za nas ostajajo v "mrtvem kotu".

Jožef Muhovič