Fotografija The Red Carpet (Rdeča preproga) je del razstave o begunskem taborišču v Calaisu. Osamljen begunec zjutraj po požaru, ki je razdejal velik del taborišča Džungla, opazuje ostanke tega, kar je bil nekoč njegov dom. Pred mrazom se varuje z rdečo preprogo, ki si jo je ovil okrog ramen. Foto: Paul Evans/Migration Museum
Fotografija The Red Carpet (Rdeča preproga) je del razstave o begunskem taborišču v Calaisu. Osamljen begunec zjutraj po požaru, ki je razdejal velik del taborišča Džungla, opazuje ostanke tega, kar je bil nekoč njegov dom. Pred mrazom se varuje z rdečo preprogo, ki si jo je ovil okrog ramen. Foto: Paul Evans/Migration Museum

Prepričani smo, da je to tema, ki si zasluži svoj lasten prostor. Navdihnil me je otok Ellis - ko sem ga obiskala, sem pomislila: Zakaj nimamo česa takega v Angliji?

Sophie Henderson
"Par z Notting Hilla", 1967. fotografija Charlieja Phillipsa je del razstave 100 images of Migration.
"Par z Notting Hilla", 1967. Fotografija Charlieja Phillipsa je del razstave 100 images of Migration. Foto: Charlie Phillips/Migration Museum

Muzej vodi nekdanja sodnica za priseljevanje Sophie Henderson, ki se je specializirala iz migracij, azilne politike in človekovih pravic. Prepričana je, da ima skoraj vsak posameznik nekje v svojem družinskem ozadju zgodbo o migraciji. "Migracije so vroča tema našega časa, vprašanje v središču viharne in pogosto polarizirajoče debate. A pod vso retoriko ločevanja se skriva tema, ki nas vse združuje."

Predvsem bi radi s svojim delom ponudili protiutež dehumanizirani podobi migrantov, ki jo včasih slikajo mediji. "Radi bi ponudili še kako potreben prostor za refleksijo in pogovor, stran od razgretih političnih in medijskih razprav."

Novi muzej deluje v stari mehanični delavnici londonske gasilske brigade v okrožju Vauxhall južno od Temze, kjer nastaja nova kulturna četrt. Blizu sta Newport Street Gallery umetnika Damiena Hirsta in Garden Museum, ki ga bodo znova odprli maja.

Slika časa, v katerem živimo
A po pisanju britanskega BBC-ja ni mogoče trditi, da gre za prvi tovrstni muzej. V četrti Spitalfields v vzhodnem Londonu že deluje lokalni muzej na temo raznolikosti, ki ga letno obišče več kot 10.000 ljudi. Muzej o migracijah pa načrtujejo tudi v Liverpoolu.

"V tej državi potrebujemo kulturno institucijo, ki bo v ospredje postavila migrante in njihove zgodbe," je prepričana Hendersonova. "To je tema, ki jo imamo vsi pred očmi - toliko bolj po referendumu. Stališče ljudi do migracij je pomembno. Toliko argumentov je za mirno, trezno, z informacijami podkrepljeno debato in za prostor za take debate."

Želijo si svoj prostor ob Temzi
Kot je povedala Sophie Henderson, ki je zadolžena za to, da muzej dobi stalno domovanje, obiskovalci različnih narodnosti govorijo v korist temu, da ostane v Londonu. Želijo si, da bi dobil mesto ob Temzi, ki je pomemben del preteklosti priseljevanja in odseljevanja ljudi.

Muzej sta odprli dve razstavi, s katerimi želijo napovedati vsebine, ki jih bo v njem mogoče videti. Razstava One Hundred Images of Migration z deli profesionalnih in ljubiteljskih fotografov ponuja širši pogled na britansko izkušnjo priseljevanj in izseljevanj, in sicer vse do viktorijanske dobe. Razstava Call Me By My Name pa se nanaša na nekdanje migrantsko taborišče blizu Calaisa v Franciji.

Prepričani smo, da je to tema, ki si zasluži svoj lasten prostor. Navdihnil me je otok Ellis - ko sem ga obiskala, sem pomislila: Zakaj nimamo česa takega v Angliji?

Sophie Henderson