Razstave
(5)

Poudarki

  • Razstava Po poti žametne revolucije: Slovaška v letu 1989 je na ogled v Muzeju novejše zgodovine Slovenije
  • Prevratne dogodke, ki so zrušili staro komunistično oblast, so sprožili študenti, ki so se na ulicah (na videz) poklonili žrtvi nacizma, študentu Janu Opletalu
Po poti žametne revolucije: Slovaška v letu 1989
Razstavo o poti Slovaške v demokracijo so pripravili Veleposlaništvo Slovaške republike v Ljubljani, Veleposlaništvo Češke republike v Ljubljani in Muzej novejše zgodovine Slovenije. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Vaclav Havel
Pomembni simbolni trenutek preobražanja Češkoslovaške v demokratično državo je bil trenutek, v katerem je vodstvo tedaj še skupne države prevzel Vaclav Havel. Foto: EPA

Dodaj v

Najprej so bili študenti, nato svobodni Češka in Slovaška

Razstava o slovaški poti v demokratično svobodo
19. november 2009 ob 18:16
Ljubljana - MMC RTV SLO

Čeprav vsi govorijo le o 20-letnici padca Berlinskega zidu, to jesen zaznamuje še dvajsetletnica, ki se vklaplja v spomin na padec ljudskih demokracij. Gre za obletnico žametne revolucije na Češkoslovaškem.

Razstava Po poti žametne revolucije: Slovaška v letu 1989, ki je na ogled v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani, nas seznanja s slovaško zgodbo o mirnem prehodu države v demokracijo. Obenem je bil to tudi trenutek, ko se je začela pot češkega in slovaškega dela do tedaj skupne države, leta 1990 začasno preimenovane v Češko in Slovaško federativno republiko, v samostojnost; pot, ki se je simbolno končala z vstopom obeh držav v Evropsko unijo.

Spomin na ubitega študenta, ki je bil v resnici nekaj drugega
Na začetku te poti je stal študentski protest, katerega sta zaznamovali domiselna prevara tedaj že zelo okorele oblasti in presenetljivo velika udeležba protesta. Slovaški študenti so protest namreč uradno prijavili kot zborovanje v spomin na študenta Jana Opletala, ki je bil ustreljen med protinacističnimi protesti leta 1939. Dejansko pa je šlo za protest proti politični cenzuri in za pravičnejše študijske pogoje. Takšnega protesta vlada nikoli ne bi dovolila, zaradi omenjene 'prevare' pa so študenti nanj vabili povsem legalno. Za boljše razumevanje povoda za protest se je treba ozreti še nekoliko bolj na Vzhod; v Sovjetsko zvezo.

Perestrojka, ki je pod Gorbačovom v drugi polovici osemdesetih začela razglašati načelo glasnosti oziroma večje 'sproščenosti' v javni politični debati, je namreč pomenila močan pritisk na socialistične elite drugih vzhodno- in srednjeevropskih držav, ki niso bile pripravljene disidentom in potencialnim disidentom podeliti 'odpustkov'. Tako je bilo tudi v Češkoslovaški, kjer se je komunistična stranka sicer uradno strinjala z novo sovjetsko politično smerjo, v praksi pa je skušala te procese zavirati. Poleg tega pa je nemir med ljudstvo in med vladajočo kliko vnašala tudi 20. obletnica okupacije Češkoslovaške s strani sil Varšavskega pakta, ki se je je svet spominjal leta 1988.

Spolšna stavka in odstop komunistov
Čeprav je bil študentski protest 17. novembra miren in legalen, so se policijske enote protestnikov lotile s palicami in jih vsaj 600 tudi ranile. Dogodki, ki so sledili, so potekale bliskovito. Kot protest proti ravnanju policije so fakultete razglasile stavko, pridružili so se jim igralci in umetniki, po priključitvi največjega praškega podjetja ČKD pa je bila 27. novembra 1989 razglašena vsedržavna splošna stavka. Kmalu sta se na Češkem in Slovaškem tudi formalno oblikovali opozicijski politični smeri. Na Češkem je bil to Državljanjski forum, na Slovaškem pa Javnost proti nasilju. Ključna in obenem vrhunska simbolna poteza starega vodstva se je zgodila 29. novembra, ko je tedaj aktualni predsednik Gustáv Husák podpisal zakon o ukinitvi vodilne vloge komunistične stranke v državi in družbi ter odstopil. Novi predsednik je postal eden od junakov demokratizacije, dramatik Vaclav Havel.

Slovaška in Češka - vsaka za sebe, a vendar v sodelovanju
Naslednji zgodovinski dogodek v že v Češko in Slovaško federativno republiko preimenovani državi je nastopil junija 1990, ko so bile na Češkem in Slovaškem izvedene prve svobodne volitve v povojnem obdobju, na katerih sta zmagala že omenjena demokratična foruma. Po volitvah se je nadaljevala demokratizacija vseh ravni družbenega in državnega življenja, nerešena pa so ostajala nekatera vprašanja v zvezi z odnosom med Slovaki in Čehi oziroma med z njimi poseljenimi ozemeljskimi enotami. Epilog je zgodba dobila z razdelitvijo države v samostojni Češko in Slovaško republiko na začetku leta 1993. Datum 1. 1. 1993 je bil tudi začetek novega sodelovanja med Čehi in Slovaki, ki v kontekstu mednarodne skupnosti ostaja zgledno in v korist obema državama.

P. B.
Prijavi napako
Komentarji
Ovijalka
# 19.11.2009 ob 17:59
A niso Rusi ubogi? Kdor koli je imel z njimi opravka beži čim dlje proč.
hellas
# 19.11.2009 ob 17:51
Se tole sem pozabil napisat:

O velikem disidentu in kulturniku Havelu pa tole: nosil je drage obleke in vozil avtomobile prestiznih zahodnih znamk,..

To mu je bilo dovoljeno pocet takrat, ko je vecina Cehov vozila Skode (ne made by VW) in Trabante in o prehodu meje lahko bolj kot ne zgolj sanjala. Se pravi se v prejsnjem sistemu.
mr.cleveland
# 19.11.2009 ob 21:36
komunizem=nacifašizem
gorencjanez
# 19.11.2009 ob 21:13
Hellas, seveda bi se strinjal z vašo trditvijo, da je 'mehak' sestop z oblasti orkestrirala Mockba. To so izvedli tako, da bi navzven izgledalo, kot da so vpeljali neke vrste demokracijo, v resnici pa bi sami obdržali prav vso oblast. Stvari se niso iztekle čisto po načrtu, saj se je marsikje dejansko zgodil narod. Vendar so (v to sem prepričan) potem, ko so komunisti videli, da jih novi oblastniki ne bodo preganjali podolgem in počez, spet zrasli in spet prevzeli zelo vplivna mesta. POnekod bolj, ponekod manj. Pri nas, denimo, zelo.

Tega, kar pišete o Havlu, ne poznam. Toda nikar ne podcenjujte komunističnih mučilnic. Ne bi vam je privoščil.

Še to: da je prišlo do tega, da so Rusi dovolili... Kaj mislite, kaj se je moralo zgoditi? Katera imena bi našteli kot zaslužna za to? In prosim ne pišite o zalegi. To ni nikakršna zalega, veste.
hellas
# 19.11.2009 ob 17:41
Rusi so vam dali svobodo, samo njihovi dobri volji se zahvalite.

Nobenih herojstev (in nakljucij) ni bilo...bilo je pa nesteto lazi, dobro vodenih (ne)dogodkov (zahodnih) obvescevalnih servisov (kot npr. dezinformacija o smrti studenta Martina Smida, kar je se isti vecer demantirala njegova mati, vendar so vodeni infiltrirani agentje novico prek Reutersa ze sporocili zahodnih medijem, ki so le-to nemudoma objavili), samo mnozico pa je vodil infiltrirani agent ceske obvescevalne sluzbe.

Tako da, enkrat pezde, vedno pezde. Se enkrat, samo osvoboditeljem Rusom se lahko zahvali vzhodnoevropska zalega, da so jih spustili z vajeti. Nobene specialne akcije zahodnih obvescevalnih agencij a la Solidarnost ali pa tole ne bi zalegle brez ruske privolitve.

O velikem disidentu in kulturniku Havelu pa tole: nosil je drage obleke in vozil avtomobile prestiznih zahodnih znamk, v strasnem zaporu totalitarnerga rezima pa je trpel priblizno tako kot eden, ki se ga spomnem in se je mastil z visnjami in sladoledom in podobnimi mucilnimi obroki, kar je pa skupnega tem herojem, pa je necedna navada, da brcajo mrtvega leva. Ceprav po dvajsetih letih. In ne dvomim, da ne bo tako tudi po tridesetih ali stiridesetih. Ce se jim to ne bo preprecilo. Havel v svojih knjigah (Pisma za Olgo, nekaj takega) sam pise o sampanjcu, kaviarju, cigarah, masazi in vrsti drugih tortur komunisticnega totalitarizma, ki jih je prestajal v zaporu. Do pred 17. novembra 1989 prakticno neznanega gizdalina cez mesec in pol parlament v popolnoma enaki sestavi kot poprej (se pravi sestavljen izkljucno iz komunistov) skoraj enoglasno izvoli za novega predsednika.

Hm.
Kazalo