V muzejskem delu na Prešernovi so pripravili vodstvo po občasni razstavi Tü mo - Slovanska poselitev Prekmurja. Razstava spremlja slovanske prišleke, ki so se v drugi polovici 6. stoletja naselili na območju sedanjih polj južno od Murske Sobote. Med ostanki posodja in rekonstrukcijami zemljank je obiskovalce popeljal avtor razstave Branko Kerman.

Med 15.00 in 18.00 bo potekala otroška delavnica Za ščitom se skrij, dokler zmaj ne zbeži. Najmlajši bodo izvedeli vrsto zanimivosti o življenju vitezov, izdelovali bodo tudi viteške ščite, so sporočili iz muzeja.

Prvo izključno kulturi namenjeno poslopje pri nas
Narodni muzej Slovenije, ki so ga ustanovili Kranjski deželni stanovi 15. oktobra 1821, je najstarejša slovenska muzejska institucija.

Osrednja naloga muzeja je izobraževati in javnost na poljuden način seznanjati z zgodovino slovenskega prostora in slovensko kulturno dediščino. Muzej ima status raziskovalne institucije in sodeluje v nekaterih znanstveno-raziskovalnih programih.

Dom edine egipčanske mumije pri nas
Obiskovalci muzeja se najpogosteje ustavijo ob zbirki več kot 200 kamnitih spomenikov z latinskimi napisi, ki so ji našli na slovenskem ozemlju. Veliko pozornosti pritegne tudi zbirka predmetov od kamene dobe do srednjega in novega veka. Posebej je prikazano arheološko najdišče, reka Ljubljanica, v muzeju od tam hranijo kar 5.500 najdb.

Posebnost muzeja je tudi egipčanska mumija v poslikani leseni antropomorfni krsti, ki jo je leta 1846 avstrijski generalni konzul v Egiptu, vitez Anton Lavrin poklonil tedanjemu Deželnemu muzeju v Ljubljani. To je edina staroegipčanska antropomorfna krsta s človeško mumijo v Sloveniji.