Hiša na vogalu (latvijsko: Stura maja), ki je bila nekdanji sedež KGB-ja v Latviji, je bila zgrajena v letu 1912. Foto: EPA
Hiša na vogalu (latvijsko: Stura maja), ki je bila nekdanji sedež KGB-ja v Latviji, je bila zgrajena v letu 1912. Foto: EPA
'Latvijski kovček'
Razstavni projekt "Latvijski kovček" predstavlja originalne predmete, ki so jih Latvici vzeli s sabo v tistih dveh minutah, kolikor jim je dal KGB na voljo, ko je prišel ponje. Foto: EPA

V času Sovjetske zveze je “hiša na vogalu”, kakor so jo sčasoma začeli olepševalno imenovati, veljala za eno najbolj strah vzbujajočih lokacij v tej baltski državi. Tam je namreč imela glavni štab tamkajšnja izpostava osrednje sovjetske varnostno-obveščevalne službe. KGB so ustanovili leta 1954 kot naslednika služb, kot so bile Čeka, NKVD in MGB, deloval pa je do razpada Sovjetske zveze leta 1991.

Na mogočni zgradbi, ki datira v leto 1912, je še vedno zaznati sledi izvornega elegantnega sloga art nouveau, vendar so njeno pročelje poškodovali zunanji vplivi, predvsem smog, kar ji daje prejkone srhljiv videz.

Stalna razstava v okviru letošnjega EPK-ja
Po poročanju American Free Pressa je v pritličju na ogled razstava o zločinih, ki so se dogajali med temi zidovi, v kleti pa si je mogoče ogledati zaporniške celice. Tam je tudi usmrtitvena celica, vendar je KGB sčasoma začel svoje žrtve usmrčevati drugje, zato so agentje v tem opuščenem prostoru nato skladiščili večje količine cigaret.

Na temačnih hodnikih lahko obiskovalci med drugim naletijo tudi na leseno škatlo, v kateri so na listkih zbirali poizvedovanja ljudi o pridržanih in ovadbe sosedov ali sodelavcev.

Kaj dati v kovček v dveh minutah?
Med razstavljenimi deli je tudi Latvijski kovček, ki izpostavlja vprašanje, kaj vzeti s seboj, ko pride pote obveščevalno-varnostna služba. Tako so v velikem prostoru razprostrti kovčki, pisma, osebni prinašalci sreče, plišasti medvedki, najdemo lahko tudi pesek s soproginega groba. Na ogled so originalni predmeti, ki so jih nesrečneži v naglici vzeli s seboj.

Ozaveščanje in apel za stalni muzej
Razstavni del je namenjen predvsem ozaveščanju, saj umetniške inštalacije nagovarjajo ljudi k premisleku o abstraktnih konceptih državne moči in totalitarizma. Mnoge med njimi se ukvarjajo tudi s 60.000 Latvijci, ki so bili – večinoma med letoma 1941 in 1947 - pod Stalinom deportirani v Sibirijo, večina pa se ni nikoli vrnila domov.

Čeprav ima Latvija že en velik muzej, namenjen tematiki sovjetskih zločinov, je vse več pozivov, da bi se “hiša na vogalu” preobrazila v stalni muzej.