V Londonu je od tega tedna dalje na ogled prva večja retrospektivna razstava del M. C. Escherja v zgodovini. (Verjetno zato, ker muzeji in galerije nizozemskega umetnika niso hitro vzeli za svojega - verjetno iz nekakšnega snobizma. Escher je bil vedno preveč popularen in odbit, da bi v "resnih" krogih veljal za resnega umetnika.)

Maurits Cornelis Escher se je v Amsterdamu rodil leta 1898. Najprej ga je pritegnil študij arhitekture, a je profesor že po nekaj tednih opazil njegov dar za risanje; mladenič je presedlal na študij grafične umetnosti. Nekaj časa je pozneje preživel v Italiji in v Švici, nato pa se je leta 1941 vrnil na Nizozemsko in tam ostal vse do smrti (leta 1972).

Navdihujoča Alhambra in dolgočasna Belgija
Zanj sta bili sicer izredno pomembni dve potovanji v Španijo; še posebej so ga navdahnili geometrijski vzorci islamske umetnosti v palači Alhambra v Granadi. Prav iz teh ploščic je zrasla Escherjeva zamislica o prepletajočih se predmetih, ki so videti, kot da se nadaljujejo v neskončnost. (Menda je pomagalo tudi to, da so bila njegova poznejša domovanja v Švici, Belgiji in na Nizozemskem vedno usidrana v neznansko dolgočasno pokrajino - ni mi preostalo drugega, kot da se je "odmaknil od bolj ali manj zvestega upodabljanja okolice" in se posvetil "notranjim vizijam".)

Matematike so Escherjeva dela od nekdaj nagovarjala s svojo preciznostjo; hipije so v šestdesetih očarala s svojim poigravanjem z dimenzijami.

Klic zvezdništva je mirno preslišal
Escher je večino svojega časa preživel v domačem ateljeju: sodelovanja z zvezdniki in velikimi institucijami ga niso zanimala. Posvečal se je kompleksnim ugankam umetnosti in pri tem mirno zavrnil ponudbo, da bi sodeloval pri Vesoljski odiseji Stanleyja Kubricka ali oblikoval naslovnico albuma za Rolling Stonese (anekdota pravi, da ga je užalilo, da ga je Mick Jagger v pismu naslovil kar po domače; zvezdnikovemu asistentu je odvrnil: "Prosim, povejte gospodu Jaggerju, da zanj nisem "Maurits").

"Bil je mogoče edini človek na svetu, ki ni še nikoli slišal za Stonese," pravi lastnik galerije Dulwich, kjer gostuje nova razstava, Ian Dejardin. "Moraš imeti nekakšno spoštovanje do človeka, ki je zavrnil Micka Jaggerja - in to v šestdesetih."

Pozabljen in nato rehabilitiran
"Escherjevo ustvarjanje je predhodnik mainstream popkulture in psihedelične umetnosti," je prepričan kurator Patrick Elliott. S prihodom teh dveh trendov je Escherjevo delo počasi utonilo v pozabo: nanj so v osemdesetih gledali kot na grafičnega umetnika, torej preživel koncept.

V zadnjih letih pa umetnikova zvezda ponovno vzhaja, vplival je na sodobne videoigre (npr. Echochrome), obisk Escherjevega muzeja v Haagu pa konstantno narašča. Leta 2011 je retrospektivna razstava Escherjevih del v Braziliji pritegnila več kot pol milijona obiskovalcev.