Prešeren se je pogosto pojavljal v opusu Božidarja Jakca, motiviko Prešernovih poezij, portrete ali kar oboje pa zasledimo še v opusih številnih umetnikov (Alojz Šubic, Hinko Smrekar, France Mihelič, Miha Maleš …). Foto: Kartografska in slikovna zbirka NUK
Prešeren se je pogosto pojavljal v opusu Božidarja Jakca, motiviko Prešernovih poezij, portrete ali kar oboje pa zasledimo še v opusih številnih umetnikov (Alojz Šubic, Hinko Smrekar, France Mihelič, Miha Maleš …). Foto: Kartografska in slikovna zbirka NUK

Portreti Franceta Prešerna in ilustracije njegove poezije bodo razstavljeni od petka (slavnostno odprtje bo ob 18.00) pa vse do 1. maja. Razstavo in njen katalog so lani pripravili v Medobčinskem muzeju Kamnik, kjer so pred natanko letom dni prvič razstavili 90 del štiridesetih avtorjev iz Maleševe ikonografske zbirke.

Ni bil Prešernov sodobnik, a je bil vseeno njegov najzvestejši portretist
Iz omenjene zbirke bodo v Novem mestu predstavili petdeset izbranih del. Miha Maleš (1903-1987) je bil znan kot slikar, ki je največkrat upodobil Prešerna, pa tudi kot pomemben zbiratelj likovnih del, ki upodabljajo pesnikovo življenje, njegove pesmi in sodobnike ter dogodke, povezane z njim.

Ob odprtju razstave bo z nekaj Prešernovimi pesmimi nastopil prvi poklicni igralec novomeškega Anton Podbevšek Teatra Pavle Ravnohrib, ki je Prešerna ne nazadnje v istoimenski TV-nadaljevanki tudi igral.

"Pravega" Prešernovega obraza ne poznamo
Podoba Franceta Prešerna je pritegnila številne slovenske umetnike, najbrž tudi zato, ker pesnik ni bil portretiran za časa svojega življenja, kar je umetnikom predstavljalo dodaten ustvarjalen izziv. Posmrtno, leto dni po pesnikovi smrti, ga je po spominu naslikal slikar nemškega rodu Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein; to je tudi podoba Prešerna, ki si jo ob omembi njegovega imena največkrat predstavljamo. (Goldenstein je bil s Prešernom v prijateljskih odnosih, vendar pa ga zadnjih nekaj let pesnikovega življenja verjetno sploh ni videl.)