Za Obrazi stoji premišljen koncept, jedro zgodbe je odziv na protestno dogajanje v Mariboru konec 2012 in na začetku leta 2013, Ritonja pa je pred fotografski objektiv postavil svoje prijatelje in znance. Foto: Branimir Ritonja
Za Obrazi stoji premišljen koncept, jedro zgodbe je odziv na protestno dogajanje v Mariboru konec 2012 in na začetku leta 2013, Ritonja pa je pred fotografski objektiv postavil svoje prijatelje in znance. Foto: Branimir Ritonja

Mi nismo volilno telo, predmet manipulacije v rokah arogantnih politikov. Smo Braneti, Dušani, Jureti, Mojce, Ane, Tanje ... vsak izmed nas je individualna osebnost z lastno pametjo in razmišljanjem.

Branimir Ritonja

Fotografa je med mariborskimi protesti konec lanskega in na začetku letošnjega leta pretresla arogantnost in neprimerna komunikacijska represija, piše umetnostna zgodovinarka Petra Čeh. Svoje prijatelje in znance je postavil pred fotografski objektiv, ki je postal eksperimentalno kukalo, ki kakor politika subjekte spreminja v razčlovečene objekte.
Razstava ne prikaže tega, kar bi moralo biti, temveč metaforično abstrahira ponižanje, s katerim so bili ljudje označeni. Subjekti so se znašli pred povsem črnim ozadjem in močno umetno lučjo, ki je zameglila razumnost njihovega pogleda. Ta je zazrt v daljavo in deluje odsotno. Kot vsi enaki so postali objekti Krasnega novega sveta, številke na kolesu sreče, ki so jih razčlovečili na zgolj volilno telo - slepo, gluho, nemo in brez lastnega mnenja. S sivkasto barvo kože avtor poudarja zombijevsko plat vsakega izmed nas, je ob razstavi še zapisala Petra Čeh.
"Motivika je mišljena kot vrsta abstrakcije tistega, kar bi politična moč želela v obliki prikrite realnosti. Avtor s tem, ko nam to prikrito realnost podaja, dekodira njeno sublimno moč. Umetnost intervenira v predstave o realnosti, ima namreč edinstveno moč, da se isti ideologiji, v kateri nastaja, tudi zoperstavlja. Dela kot posledični odgovor predstavljajo odnos umetnosti do družbene realnosti."

Iskalec novih možnosti fotografije
Leta 1961 rojen Branimir Ritonja je pred več kot desetimi leti začel eksperimentirati s fotografijo na kamnu in drugih podlagah. Nanj je pomembno vplivala udeležba na likovnih kolonijah in študijskih potovanjih po različnih državah in mestih Evrope. Leta 2001 je na koloniji v Španiji nastala odmevna serija Sin salida - brez izhoda. Leta 2005 so med študijskim bivanjem v Bratislavi nastali Motivni kontrasti.
Med njegove odmevne serije sodijo tudi Portreti mariborskih umetnikov in Glazerjevih nagrajencev (2011) ter fotografske serije Arhitektura in portreti (1987), Svetlobne skice (1988/98), 20 (2003), Mariborska dvorišča (2001-04), Nedeljsko jutro (2004/05) in Predmestja (2006).
Razstava bo odprta do 19. januarja.
Od leta 2002 je predsednik Fotokluba Maribor, od leta 2007 je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.
Razstavljal je na več kot 600 skupinskih in 47 samostojnih razstavah doma in v tujini, za svoje delo pa prejel več kot 110 nagrad, med njimi plaketo francoske fotografske zveze in Glazerjevo nagrado z listino za dosežke v kulturi.

Mi nismo volilno telo, predmet manipulacije v rokah arogantnih politikov. Smo Braneti, Dušani, Jureti, Mojce, Ane, Tanje ... vsak izmed nas je individualna osebnost z lastno pametjo in razmišljanjem.

Branimir Ritonja