Film je neke vrste hommage kamnu in vsemu lepemu, kar iz tega kamna izvira. Foto:
Film je neke vrste hommage kamnu in vsemu lepemu, kar iz tega kamna izvira. Foto:
Razstavo so zasnovali: Marija Jenko, Andrej Šmuc, Domen Zupančič, Mateja Golež, Miloš Bavec, Urša Šolc in Tomaž Majcen.
Projektna skupina je pod vodstvom Miloša Bavca pripravila tudi film z naslovom RoofOfRock, katerega scenarij in režijo podpisuje Tadej Čater in v katerem v glavni vlogi nastopa ploščasti apnenec, katerega zanimivost je, da ga ni treba kopati, da leži tako rekoč prosto v naravi, da je kot nalašč za pokrivanje streh (z njim so bile nekoč recimo pokrite vse strehe v Mostarju) in da ob jadranski obali tako rekoč ni kraja, ki ne bi imel nekaj hiš kritih s tem naravnim kamnom.

V razstavnih prostorih v Mitnici, na Snežniški 5 in Aškerčevi 12 (oddelek za geologijo), je konservatorski center modernih in sodobnih umetnosti odprl vrata razstavi pod pomenljivim naslovom KamenKapaStreha. Razstava je rezultat mednarodnega projekta RoofOfRock, v katerem pod koordinacijskim vodstvom Geološkega zavoda Slovenije sodelujejo geologi, naravovarstveniki, kemiki, umetnostni zgodovinarji, arhitekti itn. iz Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Slovenije.

Pri prostorskem načrtovanju, urbanizaciji ter varovanju naravne in kulturne dediščine nobena izmed držav, ki sodeluje v raziskovanju, nima izdelanih smernic za trajnostno izkoriščanje in rabo tega kamna. Posledice so neustrezna raba gradbenega kamna in s tem poškodovanje ali celo uničenje bodisi nahajališč bodisi značilnih kamnitih arhitekturnih elementov objektov ter s tem grobo poseganje tako v naravno kot tudi v kulturno krajino. Namen projekta RoofOfRock je zatorej vzpostaviti skupno osnovo za trajnostno rabo, zaščito in promocijo uporabe ploščastih apnencev ter oblikovanje smernic za trajnostno upravljanje uporabe ploščastih apnencev kot skupne naravne in kulturne dediščine vzdolž kraške obale Jadranskega morja.

Projektna skupina pod vodstvom Miloša Bavca je pripravila tudi film z naslovom RoofOfRock, katerega scenarij in režijo podpisuje Tadej Čater in v katerem v glavni vlogi nastopa ploščasti apnenec, katerega zanimivost je, da ga ni treba kopati, da leži tako rekoč prosto v naravi, da je kot nalašč za pokrivanje streh (z njim so bile nekoč recimo pokrite vse strehe v Mostarju) in da ob jadranski obali tako rekoč ni kraja, ki ne bi imel nekaj hiš kritih s tem naravnim kamnom. Film je neke vrste hommage kamnu in vsemu lepemu, kar iz tega kamna izvira.

Na razstavi, ki bo odprta vse tja do novega leta, pa se predstavljajo študentje, ki s tekstilnim in arhitekturnim jezikom nagovarjajo izjemne prvine slovenskega naravnega kamna, še posebej ploščastega apnenca, ki je kot avtohtoni gradbeni material tesno povezan s tradicijo življenja Kraševcev in plemenita izbira tudi za sodobno arhitekturo. Oziroma drugače; kamen na strehi je trden, streha pa je tista, ki varuje in hišo utrdi v času in prostoru. Obleka je nabor niti, fizičnih črt, ki so spletene v uporabno stvar. Varnost in toplina sta neločljivi bivanjski entiteti in brez njiju ni doma. Skupinska razstava študentov fakultete za arhitekturo in naravoslovnotehniške fakultete, oddelka za geologijo in oddelka za tekstilstvo, pripoveduje zgodbo o edinstveni lepoti naravnega kamna, tradicionalni gradnji in umetniški interpretaciji mikroskopskega vesolja okamnelih struktur nekdanjih morij. In kot taka dokazuje, da lahko gresta znanost in umetnost z roko v roki.