Za odprtje prenovljenega Picassovega muzeja so izbrali 133. obletnico umetnikovega rojstva. Foto: Reuters
Za odprtje prenovljenega Picassovega muzeja so izbrali 133. obletnico umetnikovega rojstva. Foto: Reuters
Muzej, ki ima dom v baročni graščini iz 17. stoletja v zgodovinski pariški četrti Marais, je bil temeljito moderniziran in ima zdaj kar dvakrat večje razstavne površine. Foto: Reuters
Francoski predsednik Francois Hollande (drugi z leve), slikan z (od leve) kulturno ministrico Fleur Pellerin, hčerko Pabla Picassa Mayo, kustosinjo Anne Baldassari in novim direktorjem muzeja, Laurentom Le Bonom. V ozadju je Picassova slika Ženske v kopalnici. Foto: Reuters

V sklopu prenove, ki je stala skoraj 52 milijonov evrov, so povečali prostorske zmogljivosti muzeja ter prenovili zastarele dele objekta. Pisarne so spremenili v razstavne prostore, v nekdanji konjušnici pa uredili recepcijo.

Prenova muzejske stavbe iz 17. stoletja naj bi po prvotnih načrtih trajala dve leti, a se je zaradi težav z gradbenimi dovoljenji in širitvijo projekta zavlekla na pet let, stroški pa so prvotno načrtovane presegli za kar 22 milijonov evrov.

Po besedah direktorja muzeja Laurenta Le Bona so se s prenovo razstavne površine v muzeju povečale na 3800 kvadratnih metrov, kar seveda omogoča razstavljanje večjega dela zbirke kot pred prenovo.

Vse je enako, a vse je drugače
"Spremenilo se je vse in nič. Še vedno je ohranjena osnovna struktura stavbe, obenem je vse predelano," je razložil Le Bon. "Veliko je fluidnosti ... veliko laže se je premikati po stavbi, kot se je bilo prej. Obiskovalec ima svobodo, ki je v skladu z duhom Picassovih del," je dodal.

Arhitekt Jean-Francois Bodin, ki je zasnoval načrt prenove, je moderniziral in povečal galerije, ki so sedaj preproste in svetle, obenem pa je ohranil osnovni značaj stavbe.

Nekdanji Hotel Sale, ki ga je dal zgraditi svetovalec kralja Ludvika XIV. Pierre Aubert, so za potrebe muzeja v osemdesetih letih minulega stoletja predelali po načrtih Rolanda Simouneta. Ta si je prizadeval ustvariti idealen prostor za Picassova dela, obenem pa obiskovalcem omogočiti, da občudujejo arhitekturo iz 17. stoletja.

"Uradna" Picassova matična zbirka
Muzej, ki je vrata za obiskovalce odprl leta 1985, se ponaša z eno najobsežnejših zbirk del španskega umetnika Pabla Picassa. Ta šteje okoli 5000 del - slik, skulptur, risb, keramičnih izdelkov, fotografij in dokumentov. Večino del je umetnik, ki je velik del življenja preživel v Franciji, ob smrti leta 1973 zapustil državi. Nekaj del so ustanovi donirali tudi člani njegove družine, med njimi umetnikova vdova Jacqueline.

Drama v zakulisju
Na odprtje prenovljenega muzeja pa ne meče sence le večkratna prestavitev datuma otvoritve, ampak tudi odpustitev prejšnje direktorice Anne Baldassari. Francosko ministrstvo za kulturo jo je odpustilo maja letos, na njeno mesto pa postavilo nekdanjega direktorja Centra Pompidou v Metzu, Le Bona. Odločitev ministrstva je naletela na negodovanje zaposlenih, med drugim člana upravnega odbora in Picassovega sina Clauda Picassa, ki je stopil v bran prejšnji direktorici.

Odprtje prenovljenega Picassovega muzeja sovpada s 133. obletnico umetnikovega rojstva.

Španski slikar, grafik in kipar Pablo Picasso velja za enega najpomembnejših umetnikov 20. stoletja. Rodil se je leta 1881 v Malagi. Študiral je v Barceloni in Madridu, od leta 1904 je živel in delal v Parizu. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Vallavis na Azurni obali, kjer se je med drugim posvečal keramiki. Vsako leto je v kraju priredil tudi po dve, tri razstave. Skupaj z Georgesom Braquom je bil začetnik kubizma in njegov glavni predstavnik. Umrl je 8. aprila 1973 v Mouginsu.