Škofjeloški pasijon je edinstven dogodek s področja slovenske gledališke zgodovine in kulturne dediščine, ki si ga lahko v živo ogledate samo vsako šesto leto v Škofji Loki. Taktilna maketa Barbare Bertalanič Domiter bo omogočala dostopnost pomena, vsebine in podobe tega edinstvenega kulturnega dogodka tudi senzorno oviranim osebam. Foto: SLOGI
Škofjeloški pasijon je edinstven dogodek s področja slovenske gledališke zgodovine in kulturne dediščine, ki si ga lahko v živo ogledate samo vsako šesto leto v Škofji Loki. Taktilna maketa Barbare Bertalanič Domiter bo omogočala dostopnost pomena, vsebine in podobe tega edinstvenega kulturnega dogodka tudi senzorno oviranim osebam. Foto: SLOGI
Maketa velikosti 150 cm x 120 cm je vključena v stalno muzejsko postavitev Slovenskega gledališkega inštituta na Mestnem trgu 17, kjer si jo obiskovalci lahko ogledajo od torka do sobote med 10. in 18. uro in ob nedeljah med 10. in 13. uro. Foto: SLOGI

Tako se bodo lahko seznanili z vsebino in podobo tega edinstvenega dogodka slovenske gledališke zgodovine in kulturne dediščine, dobili vpogled v množičnost nastopajočih in pestro dogajanje na prostem.
Maketo je izdelala Barbara Bertalanič Domiter pod mentorstvom priznane specialne pedagoginje Aksinje Kermauner. Ob maketi, ki je postala del stalne muzejske postavitve Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI), so v sodelovanju s Pasijonsko pisarno pripravili tudi veččutno delavnico Doživetje Škofjeloškega pasijona. Udeleženci delavnice bodo spoznali izvirno besedilo in tradicijo pasijona ter se seznanili s potekom, vizualno podobo in z uprizoritveno prakso Škofjeloškega pasijona. Program izvajajo v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam.
Mojstrovina državnega pomena v Škofji Loki ponovno letos
Škofjeloški pasijon bo letos v postnem in velikonočnem času na ulicah starega mestnega jedra Škofje Loke ponovno zaživel po šestih letih. Največja gledališka predstava na prostem v Sloveniji temelji na najstarejšem v celoti ohranjenem dramskem besedilu v slovenskem jeziku z dodatki v latinskem in nemškem jeziku. Izvirno dramsko besedilo je med letoma 1715 in 1727 zapisal Lovrenc Marušič, pater Romuald. Škofjeloški pasijon je tudi najstarejša ohranjena dramska režijska knjiga v Evropi. Zaradi svoje izvirnosti in pomena, bogastva slovenskega jezika ter samega obsega predstave je Škofjeloški pasijon razglašen za živo mojstrovino državnega pomena.
Slano testo, masa fimo, stiropor in blago
Maketa Škofjeloškega pasijona je velika 150 cm x 120 cm. Hiše so narejene iz stiropora in slanega testa, prebarvane in polakirane, nastopajoči in gledalci so iz slanega testa, oviti v maso fimo, odri iz stiropora in oviti v blago.
"Pri sami izdelavi je bilo treba upoštevati mnogo dejavnikov; da so materiali podobni naravnim (npr. hiše na otip kot beton, opeka … ), da se posamezni deli razlikujejo po materialih (drugačen material za ljudi kot za hiše ali odre). Treba je bilo tudi upoštevati pravilno razmerje med velikostjo posameznih delov, da se med seboj ločijo in da ni prenatrpano z detajli. Zelo pomembna je bila tudi sama obstojnost materialov in odpornost na dotike," je o maketi zapisala njena avtorica Barbara Bertalanič Domiter. S svojimi mnenji so ji pri delu pomagali še slepi, mentorica in sodelavci iz muzeja. Maketa je izdelana tako, da se lahko tudi prenese kam drugam.
Barbara Bertalanič Domiter dela kot učiteljica za dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami, maketa po vzoru Kobetove slike Škofjeloški pasijon pa predstavlja tudi praktični del njene magistrske naloge pri študiju inkluzivne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Kopru. Maketo je izdelala pod mentorstvo Aksinje Kermauner, predavateljice na Pedagoški fakulteti v Kopru in Mariboru in strokovnjakinje za delo s slepimi in slabovidnimi osebami.