Razstave
()
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.9 od 18 glasov Ocenite to novico!
Mehanična knjiga Sanele Jahić in Stefana Doepnerja
Kuratorka Katja Sudec je v razstavi želela poudariti tudi morda nekoliko nenavadno dejstvo, da je na slovenski sceni sodobne umetnosti zelo prisotna tehnološka umetnost. Delo Mehanična knjiga je kritična obravnava vedno novega pisanja zgodovine in njenega 'popravljanja'. Foto: MMC RTV SLO
Razstava ...stran XX
Nemška diplomacija je bila prva, ki se je zavzela za priznanje Slovenije kot samostojne države, zato so prostori nemškega zunanjega ministrstva najprimernejša lokacija za razstavo ob 20. jubileju slovenske države. Foto: MMC RTV SLO
Razstava ...stran XX
V središču razstave je tema kulture in črke kot 'orožij' slovenskega naroda čez zgodovino. Elektronska knjiga, ki jo 'listate' z razdalje, v fotografijah prikazuje življenje Slovencev v 20. stoletju. Foto: MMC RTV SLO
Razstava ...stran XX
Pri nastajanju razstave je sodelovalo tudi 500 slovenskih šolarjev, ki so zapisali svoj pogled na prelomne dogodke v slovenski zgodovini. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Podvojen Prešernov X in slovenska tehnološka umetnost – jubilej Slovenije v Berlinu

Razstava o zgodovini Slovenije na nemškem zunanjem ministrstvu
28. junij 2011 ob 10:02,
zadnji poseg: 28. junij 2011 ob 11:29
Berlin - MMC RTV SLO

Cenzor je čez sporni del Prešernove Zdravljice naredil križ. Dobesedno. Prečrtal ga je. Podvojitev teh dveh čačk oziroma XX je ključ do razstave o slovenski zgodovini na nemškem ministrstvu za zunanje zadeve.

"Osamosvojitev je bila za nas dogodek tako velikega pomena, kot sta bila za Nemce padec berlinskega zidu in združitev obeh Nemčij skupaj." To je ena izmed poant govora, s katerim je veleposlanik Republike Slovenije v Nemčiji Mitja Drobnič odprl razstavo ...Seite XX (... stran XX) v prostorih nemškega zunanjega ministrstva. Da razstavo, ki skozi več medijev (sodobno umetnost, zgodovinsko naracijo, fotografsko dediščino, literaturo) ponudi vpogled v zgodovino Slovenije, gosti sedež nemške diplomacije, ni presenetljivo.

Kot je še poudaril Drobnič, je bila prav Nemčija v času Kohlove vlade in zunanjega ministra Hansa Dietricha Genscherja prva država, s katero je Slovenija še pred osamosvojitvijo navezala zunanjepolitične stike in ki je kot tedaj vodilna sila Evropske unije odločilno vplivala na druge države članice, da so sledile njenemu vzoru ter priznale neodvisnost in suverenost Slovenije. Naj ob tem poudarimo pomen Nemčije za preboj Slovenije v mednarodno skupnost držav še s citatom prvega slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki je pred kratkim Genscherja imenoval za dobro vilo Slovenije.

Slovenska tehnološka umetnost
Kuratorka razstave Katja Sudec je povedala, da se več naracij, več pristopov k obravnavi slovenske zgodovine zgošča v pojmih črka in kultura. Prav ta dva pojma se namreč največkrat pojavljata kot odločilna za dogodke, ki so določali ključne cezure v razvoju slovenskega ljudstva najprej v smeri izpolnjevanja kriterijev državotvorne nacije in pozneje v prizadevanjih za lastno državnost. Le pohvalimo lahko odločitev Sudčeve, da je v polju sodobne slovenske umetnosti izbrala tisto linijo ustvarjanja, ki je pravzaprav naša posebnost. Le malo je namreč držav, v katerih tolikšen delež ustvarjalcev deluje v polju tehnološke umetnosti, katere središče je zdaj že vrsto let 'galerijski laboratorij' na Kersnikovi oziroma Galerija Kapelica.

Kapelica je bila tudi med podporniki dela Mehanična knjiga. Projekt Sanele Jahić in Stefana Doepnerja bi lahko označili celo za moteč ali provokativen v kontekstu razstave, ki pripada tistemu tipu, ki naj bi narod predvsem slavile in ki naj bi problematiziranje zgodovinske naracije za nekaj časa potisnile vstran. Mehanična knjiga pa seže prav v srž ene od linij (političnih) kontroverz, ki predvsem zadnjih nekaj let pretresajo slovenski javni prostor. Govori namreč o pisanju, vnovičnem pisanju, korigiranju ... zgodovine. Ko se lesene tipke Mehanične knjige premikajo navzdol in navzgor, njihove kombinacije tvorijo posamezne črke, zaporedje teh besede in niz zadnjih stavke. Ti so izbrani iz besedil, ki se na različne načine navezujejo na zgodovino Slovenije. Kot vsak stroj tudi mehanična knjiga včasih stori (ne)namerno napako in besedilo se spremeni ...

Rojstvo naroda v fotografijah
Druge plasti razstave so veliko bolj neposredne in nedvoumne. Elektronska knjiga, katere liste lahko obračate s premikom roke z razdalje približno dveh metrov, v 150 fotografijah predstavlja življenje v Sloveniji v 20. stoletju. Fotografije je prispeval Muzej novejše zgodovine, elektronska knjiga pa povzema vsebino razstave Rojstvo Slovenije, ki je bila ob deseti obletnici osamosvojitve Slovenije predstavljena v prostorih British Councila v Londonu. Za obiskovalce so privlačne predvsem fotografije, ki se ognejo neposredni tematizaciji politike oziroma predstavljajo vsakdanjik Slovencev v prejšnjem stoletju.

Dopolnilo k elektronski knjigi so knjige, povezane z zgodovino Slovenije, ki so sicer last Splošne knjižnice Ljutomer. Ljutomerčani so ponosni na svojo knjižnico s 140-letno tradicijo, katere začetki so povezani z delom prleških narodnih buditeljev. Ti so v vabilu k ustanovitvi ljutomerske čitalnice z datumom 15. 12. 1867 med drugim zapisali: »Napravile so se in se napravljajo po vsej slovenskej deželi društva po imenu Čitalnice, kterim je naloga in dolžnost našemu krasnemu in premilemu jeziku stare pravice in vsakdanje spoštovanje zopet pridobiti. Tudi pri nas v Ljutomeru se bode sredi januarja 1868 po novi postavi Čitalnica odprla, kjer bode postalo ognjišče za likanje domače besede, za izpeljavo domačih veselic, za čitanje posebno domačih knjig in časopisov.«

Zadnjo plast razstave pa je prispevalo približno 500 slovenskih šolarjev, ki so zapisali svoja mnenja o ključnih zgodovinskih cezurah slovenskega naroda. Pri razstavi je sodeloval še Matej Kralj, ki na univerzi v Erfurtu pripravlja doktorsko disertacijo na temo sprememb v političnem okolju v času procesa evropeizacije postsocialistične Slovenije. Kralj je za razstavo prispeval besedilo Med nacijo in Evropo – misli o 20 letih Slovenije.

Polona Balantič
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo