Živa Deu je svoje raziskovalno delo, Arhitektura domov znanih Slovencev, izdala v dveh monografskih publikacijah. Foto:
Živa Deu je svoje raziskovalno delo, Arhitektura domov znanih Slovencev, izdala v dveh monografskih publikacijah. Foto:
Kostanjevica na Krki
Slavnostna govornika na odprtju razstave bosta prof. dr. Janez Bogataj in prof. dr. Peter Fister. Foto: Goran Rovan

V Lamutovem likovnem salonu Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki bodo danes ob 19.00 odprli razstavo Arhitektura domov znanih Slovencev, ki jo pripravila profesorica arhitekture Živa Deu. Njena razstava skozi izbrano gradivo govori o znanih ljudeh, ki so s svojim znanstvenim ali ustvarjalnim delom zaznamovali slovenski prostor.

Kot je zapisala muzejska svetovalka kostanjeviške galerije Helena Rožman, razstava pripoveduje o arhitekturi, ki je povezana z znanimi Slovenci, hkrati pa o prostoru, znotraj katerega svojo matično službo opravlja umetnostni muzej Galerija Božidarja Jakca.

Izbor predstavljenih osebnosti so namreč pripravili tudi z mislijo, da je razstava lahko vabilo obiskovalcem, naj po njenem ogledu v razstavišču svojo pot nadaljujejo po starem mestnem jedru Kostanjevice na Krki in nato še v prostorih, od koder prihajajo znamenite Slovenke in Slovenci.

Enciklopedija znanih Dolenjcev (avtohtonih in priseljenih)
Kostanjevica na Krki je, denimo, rojstni kraj znanega zdravnika Ivana Oražna, njegova prenovljena rojstna hiša pa je ena od tistih kostanjeviških stavb, ki s svojo urejenostjo prve pritegnejo poglede, je pojasnila.

Kostanjevica na Krki je zaradi njunih donacij tesno povezana s še vsaj dvema umetnikoma, akademskima slikarjema Božidarjem Jakcem in Tonetom Kraljem, v razstavo pa so vključili tudi pogleda v njuna domova.

Sicer pa so z Dolenjsko, Belo krajino, Posavjem in Kočevjem povezani še Albin Belar, Josip Jurčič, Pia in Pino Mlakar, Marjan Mušič, Alfonz Paulin, Maks Pleteršnik, Josef Ressel, Janez Trdina, Primož Trubar, Oton Župančič in polihistor Janez Vajkard Valvasor, ki je imel svoje zadnje bivališče v bližnjem Krškem.

Plečnika je pripeljalo srce
Nekateri med naštetimi so se tam rodili, drugi ustvarili domove ali pa na tem območju spletli prijateljske vezi, kot na primer arhitekt Jože Plečnik, ki je prijateljeval s kostanjeviško lekarnarico Emilijo Fon.

Na razstavo so umeščeni tudi avtorji, ki morda niso neposredno povezani s tem prostorom, so pa pomembni zaradi svojega dela ali prenovljene stavbne dediščine, ki je povezana z njimi, je še zapisala Rožmanova. Razstava bo odprta do 22. septembra.