Projekt ob 110-letnici odprtja Narodnega doma je v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico v Trstu ter kulturnim društvom Cizerouno pripravil Slovenski klub.
Narodni dom, ki so ga leta 1904 zgradili po načrtih arhitekta Maksa Fabianija, je do fašističnega požiga leta 1920 predstavljal središče političnega, gospodarskega in kulturnega delovanja tržaških Slovencev ter simboliziral njihov vzpon.
Trijezični spomin
O njegovem pomenu in bogatem 16-letnem delovanju v veži stavbe, kjer danes domujeta oddelek za pravne vede, jezik, tolmačenje in prevajanje Univerze v Trstu ter oddelek za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice, opozarja osem panojev, kjer je v slovenščini, italijanščini in angleščini podana zgodovina poslopja. V okviru projekta ND110 so pripravili tudi trijezično zgibanko, spletno stran in videoposnetek, finančno pa ga je podprla pokrajina Trst v okviru razpisa za ovrednotenje kulturne dediščine.
Prisotne na odprtju, ki se ga je udeležilo mnogo ljudi, med katerimi so bili predstavniki tržaške univerze in krajevnih oblasti ter organizacij Slovencev v Italiji, je nagovorila predsednica Slovenskega kluba Poljanka Dolhar. Kot je povedala, je skupina mladih, ki vodi klub, vložila vse svoje moči v ta projekt, "ker je bila naveličana dejstva, da je pomembno poglavje v tržaški zgodovini – podčrtujem tržaški, ne samo slovenski zgodovini – bilo obsojeno na pozabo".
Ponovno prilaščanje zgodovine
Odprtje razstave je za predsednico Slovenskega kluba dokaz, da sta se Trst in njegova univerza spremenila, saj se jima ob odpiranju šole za prevajalce in tolmače ni zdelo potrebno postaviti niti plošče v spomin na to, kar je bil Narodni dom, dvojezična tabla na pročelju iz leta 2004 pa požigalcev leta 1920 ni označila s pravim imenom. Na panoju, ki je posvečen požigu, so organizatorji iz potrebe po jasnosti in resnici zapisali, da so dom uničili fašistični skrajneži in nacionalisti.
Zbrane so nagovorili tudi predsednica pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, tržaški župan Roberto Cosolini ter direktorica oddelka za pravne vede, jezik, tolmačenje in prevajanje tržaške univerze Lorenza Rega.
Bassa Poropatova je opozorila, da je pobuda Slovenskega kluba dolžnostno dejanje in pomembno sporočilo za občane ter mlade. Cosoliniju se zdi pravilno, da si ta kraj ponovno prilasti del lastne zgodovine, ki naj se vrne celotnemu Trstu, pobudniki pa so po njegovem mnenju naredili lepo stvar za celotno tržaško skupnost. Rega pa je opozorila, da je stavba, v kateri domuje njen oddelek, ki je pri projektu sodeloval od vsega začetka, prvovrstno stičišče kultur.