Razstava je tematsko razdeljena na deset sklopov. Večina uporabljenih fotografij je iz arhivov Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Narodne in univerzitetne knjižnice ter osebnih arhivov nekdanjih stanovalcev, videogradivo pa je prišlo iz arhivov RTV Slovenija. Foto: Osebni arhiv Alena Fister Kobe
Razstava je tematsko razdeljena na deset sklopov. Večina uporabljenih fotografij je iz arhivov Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Narodne in univerzitetne knjižnice ter osebnih arhivov nekdanjih stanovalcev, videogradivo pa je prišlo iz arhivov RTV Slovenija. Foto: Osebni arhiv Alena Fister Kobe
Ljubljanski grad
Že kmalu po letu 1905, ko je grad iz državne prešel v mestno last, se je v njem naselilo okoli sto družin. S prekinitvami v času prve in druge svetovne vojne je bil Ljubljanski grad temu namenjen vse do leta 1964, ko so iz njega izselili še zadnje stanovalce. Foto: Arhiv NUK

Danes gospa častitljive starosti Mojca Klemenčič je naslovno vprašanje zastavila leta 1920, ko je prišla z družino stanovat na grajski grič. Ta je namreč po svojih predhodnih vlogah trdnjave, vojaške postojanke in kaznilnice na začetku 20. stoletja postal prebivališče številnih družin.

Grad kot stanovanjski blok
Takratne mestne oblasti so stanovanjsko stisko v Ljubljani blažile tudi s preureditvijo gradu v stanovanjski objekt, v katerem so živeli tisti, ki drugje stanovanja niso dobili ali si ga niso mogli privoščiti.

Že kmalu po letu 1905, ko je grad iz državne prešel v mestno last, se je v njem naselilo okoli sto družin. S prekinitvami v času prve in druge svetovne vojne je bil Ljubljanski grad temu namenjen vse do leta 1964, ko so iz njega izselili še zadnje stanovalce in so se začeli dolgo pričakovani postopki za njegovo prenovo.

Otroški pogled na "grajsko" življenje
Z izjemo arhivskih virov in literature razstava temelji predvsem na spominih ljudi, ki so živeli na Ljubljanskem gradu. Ker je bila večina sogovornikov in sogovornic, ki so bili pripravljeni sodelovati, v času bivanja na gradu še zelo mlada, priča zbrano gradivo zlasti o otroškem pogledu na takratne razmere.

Za tiste, ki so prispevali svoje spomine, je obdobje, ki so ga preživeli na Ljubljanskem gradu, pomembno in zelo čustveno obarvano. Kar nekaj je bilo takih, ki bi se, če bi se lahko, takoj vrnili v tisti čas, saj je za večino namreč Ljubljanski grad sopomenka za njihovo otroštvo.

Odkrivanje zgodovine negraščakov na gradu
Ljubljanski grad s to razstavo tako nadaljuje odkrivanje tistega dela svoje zgodovine, ki sega v obdobje, ko so tu še bivali stanovalci. Lani so ta del zgodovine predstavili na večeru z naslovom Grajski se predstavijo.

Gradivo in intervjuje so zbirali študentje oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, razstava pa temelji na diplomski nalogi Življenje na Ljubljanskem gradu Neže Hvale. Postavitev so pripravili Blaž Andoljšek, Katarina Kranjec, Manca Rozman, Jerneja Šubelj in Sabina Zgonec pod mentorstvom Sarah Lunaček Brumen.

Odprtje razstave v Peterokotnem stolpu bo drevi ob 18. uri, na ogled pa bo do 5. aprila.

Mama, a bomo graščaki?
Mama, a bomo graščaki?