Caspar David Friedrich: Obdobja življenja, 1834. Foto: Museum der bildenden Künste, Leipzig/Bertram Kober (Punctum Leipzig)
Caspar David Friedrich: Obdobja življenja, 1834. Foto: Museum der bildenden Künste, Leipzig/Bertram Kober (Punctum Leipzig)
Caspar David Friedrich: Pogled na Arkono z vzhajajočo luno, okoli 1805/06.
Caspar David Friedrich: Pogled na Arkono z vzhajajočim mesecem, 1805/06. Foto: Albertina, Dunaj
Moritz von Schwind: Cesar Maksimilijan I. na Martinovi steni, 1839.
Moritz von Schwind: Cesar Maksimilijan I. na Martinovi steni, 1839. Foto: Akademie der bildenden Künste Wien, Kupferstichkabinett

Postavitev pod naslovom Svetovi romantike postavlja na ogled okoli 160 umetnin, ki jih podpisujejo najpomembnejši evropski predstavniki romantike, od Casparja Davida Friedricha do Francisca de Goye.

Krajina je imela posebno mesto v zanimanju romantičnih slikarjev. Friedrich je v njej iskal odgovore na najgloblja človeška vprašanja - brezno, obzorje, nevihta na morju ali brodolom so mu služili kot prispodobe za eksistenčno in civilizacijsko odtujenost. "Vsaka slika je bolj ali manj karakterna študija tistega, ki jo slika. Tako kot se pravzaprav skozi posameznikova dejanja odražata njegova duhovnost in morala," je razmišljal slikar.

O romantičnem izumu habsburškega mita
Krajina predstavlja le delež razstave, ki bo v Albertini na ogled do 21. februarja. Na ogled so tudi arabeske, študije rastlin in portreti. Razstava se dotika tudi temne plati romantike, ki jo z domišljijskimi, sanjskimi in grozljivimi podobami zastopata Goya ter Henry Fuseli, v fokusu pa je vpliv Dunaja in Avstrije na romantiko ter kontrast med nordijsko protestantsko in katoliško romantiko. Poseben poudarek je na katoliško-romantičnem izumu habsburškega mita in romantičnemu razumevanju prijateljstva.

Albertina je pri postavitvi razstave moči združila z dunajsko Akademijo za likovno umetnost.