Razstava se osredotoča na konec življenjske dobe oblikovalskih predmetov: osrednji del razstave Končna postaja: Morje? in simbol ekološke katastrofe je instalacija plastičnih naplavin iz svetovnih morij. Foto: NOAA/Marine Debris Program
Razstava se osredotoča na konec življenjske dobe oblikovalskih predmetov: osrednji del razstave Končna postaja: Morje? in simbol ekološke katastrofe je instalacija plastičnih naplavin iz svetovnih morij. Foto: NOAA/Marine Debris Program
Končna postaja: Morje?
Razstava v MAO prihaja po gostovanju v več kot 17 mestih po svetu, med njimi tudi na Finskem, v Nemčiji, v Hongkongu in Maroku ter na Danskem. Foto: NOAA/Marine Debris Program
Končna postaja: Morje?
Partnerji razstave so plastične odpadke nabrali med čistilnimi akcijami na Havajih, v Severnem morju in v Baltskem morju. Eksponati prikazujejo izvor, življenjsko dobo, smisel in nesmisel plastičnih izdelkov. Poleg nenavadnih predmetov iz ribiške industrije tu najdemo vsem dobro znane vsakdanje predmete, kot so plastični kozarci ali zobne ščetke, ki se jim jasno vidi, da so plavali v vodi in da so doživeli bližnja srečanja z morskimi bitji. Foto: NOAA/Marine Debris Program

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) bodo drevi odprli razstavo z naslovom Končna postaja: Morje? Razstava osvetljuje problematiko plastičnih odpadkov, ki končajo v morju, pri čemer je poudarek na življenjski dobi oblikovalskih predmetov. V središču postavitve je instalacija plastičnih naplavin iz svetovnih morij.

Novodobne morske pošasti
Prednosti plastike so očitne: je poceni, preprosta za obdelavo in ima lahko katerekoli zaželene značilnosti. Kot so zapisali v muzeju, je naš vsakdan poln plastike. Velik del teh izdelkov, vsako leto več kot 6,4 milijona ton, pristane v našem okolju ter naposled v morjih, ki se tako postopoma spreminjajo v svetovno plastično juho. Koščke plastike danes najdemo v tako rekoč vsakem kvadratnem kilometru morske vode. Čeprav na površju plavajo le majhne količine, so se te zaradi vpliva morskih tokov združile v ogromne plastične spirale.

Ker pa običajna plastika ni biološko razgradljiva, razpada na vedno manjše koščke in vstopi v prehransko verigo. In tako se na koncu odpadki ponovno znajdejo na naših krožnikih, posledice za naše zdravje pa so alarmantne.

Eksponati "črpani" iz narave
Partnerji razstave so plastične odpadke za instalacijo nabrali med čistilnimi akcijami na Havajih, v Severnem morju in v Baltskem morju. Eksponati prikazujejo izvor, življenjsko dobo, smisel in nesmisel plastičnih izdelkov. Poleg nenavadnih predmetov iz ribiške industrije tu najdemo vsem dobro znane vsakdanje predmete, kot so plastični kozarci ali zobne ščetke.

Razstava osvetljuje tudi ozadje problema in njegov pogubni učinek na morja, živalstvo in človeštvo. Predstavljene so najbolj razširjene vrste plastike ter izpostavljena vprašanja o porabi, zdravstvenih tveganjih, mikroplastiki, življenjskem ciklu materiala in bioplastiki.

Ni dovolj, da samo vijemo roke
Poleg tega so predstavljena krajevna in mednarodna prizadevanja pri iskanju možnih rešitev problema, kot so zmanjšanje obsega uporabe, recikliranje in ponovna uporaba, s katerimi nas želi prisiliti v razmišljanje in naposled tudi v ukrepanje.

V MAO so ob tem pripravili še spremljevalno razstavo z izborom plastičnih predmetov iz muzejske zbirke industrijskega oblikovanja, pri čemer so v ospredju umetni materiali. Kot so zapisali v muzeju, ti na področju restavratorstva in konservatorstva sodijo med večje izzive, saj gre za razmeroma nove materiale, ki se po sestavi med seboj močno razlikujejo, s spreminjanjem njihovih lastnosti na daljši rok pa še nimamo dovolj izkušenj.

Razstava, ki jo organizira Muzej za oblikovanje Zürich, je v MAO na ogled po gostovanju v več kot 17 mestih po svetu. Na ogled bo do 23. aprila.