Tihomir Pinter se s fotografijo ukvarja več kot 50 let. Pri fotografiji ga zanima predvsem razmerje abstrakcije in figuralike, kar kaže na njegovo širše razumevanje fotografije kot likovne površine. Foto: Tihomir Pinter/Center Sodobnih Umetnosti Celje‎
Tihomir Pinter se s fotografijo ukvarja več kot 50 let. Pri fotografiji ga zanima predvsem razmerje abstrakcije in figuralike, kar kaže na njegovo širše razumevanje fotografije kot likovne površine. Foto: Tihomir Pinter/Center Sodobnih Umetnosti Celje‎

Pinter je avtor izjemnega opusa portretnih fotografij. V skoraj štirih desetletjih je portretiral številne umetnike, književnike in glasbenike, ki jih je obiskoval v ateljejih, delovnih prostorih ali povabil v svoj studio.

Njegove fotografije delujejo sproščeno in neposredno, s pomočjo bližnjih kadriranj pa dodatno poudari intimo trenutka. Ustvarja v črno-beli tehniki, ki mu omogoča, da je fotografija čim bolj izrazna in osredotočena na bistvo. S prepletanjem svetlobe in sence pa poudarja plastičnost figure. S tem približa portretirance gledalcu, ki lahko začuti prisotnost pred njim.

Od prostora do figure
Preden se je intenzivneje posvetil portretni fotografiji, se je Pinter, ki se fotografiji posveča 50 let, ukvarjal predvsem s prostorom. Na začetku je motive iskal po železarnah tedanje Jugoslavije. Najprej se je uril v fotografiranju samega prostora. Grafični, že skoraj abstrahirani posnetki delovnega okolja poudarjajo razmerje človeka s strojem in izražajo nekoliko strogo razpoloženje. Pozneje je objektiv usmeril v železarje pri delu. Lovil je sence delavcev na zidnih površinah ali neposredne poglede figur v objektiv.

Zanima ga razmerje abstrakcije in figuralike, kar kaže na njegovo širše razumevanje fotografije kot likovne površine. Pri razvrščanju elementov skrbno upošteva kompozicijska načela, osnovne likovne prvine in simetrična razmerja, s katerimi dosega harmonično usklajenost. Prav zanimanje za likovnost in za likovno umetnost ga je pripeljalo do želje po fotografiranju umetnikov pri delu.

Navdih za to tematsko usmeritev je našel med bivanjem v Münchnu, kjer se je srečal z delom fotografinje Erike Kiffl, ki je fotografirala nemške umetnike v ateljejih. Pinter je začel s fotografiranjem ateljeja slikarja Andreja Jemca, sledile so fotografije številnih drugih.

Leta 1984 je izšla monografija Umetnik v ateljeju z zbranimi portreti umetnikov, ki predstavlja neprecenljiv dokument vpogleda v intimo likovnega ustvarjanja. Ravno uspeh te monografije je bil povod za povabilo časopisa Delo za sodelovanje pri prilogi Književni listi. Pinter je povabilo sprejel in do leta 1997 prispeval za Delovo prilogo. Leta 1993 je izšla monografija Portreti sodobnih slovenskih književnikov.