Špansko nabožno kiparstvo se je zaradi prizadevanj, da bi z njegovo pomočjo duha protireformacije čim bolj približali ljudstvu, najbolj razmahnilo prav pod okriljem Tridentinskega koncila (1545–1563). Foto: Narodna galerija
Špansko nabožno kiparstvo se je zaradi prizadevanj, da bi z njegovo pomočjo duha protireformacije čim bolj približali ljudstvu, najbolj razmahnilo prav pod okriljem Tridentinskega koncila (1545–1563). Foto: Narodna galerija
Sprva je umetniška stvaritev pogosto zahtevala sodelovanje dveh umetnikov, slikarja in kiparja, t. i. imagineros, podobarji oziroma izdelovalci nabožnih umetnin pa so obe disciplini združili v eno umetniško prakso. Prevladoval je polihromiran les, iz katerega so skušali s hiperrealističnim upodabljanjem izvabiti dramatičnost in izrazno moč ter tako čim bolj neposredno nagovarjati ljudi. Foto: Narodna galerija.

Po besedah direktorice Narodne galerije Barbare Jaki, gre za do zdaj najdragocenejšo predstavitev španske umetnostne dediščine v Sloveniji. Razstavljeno gradivo je zaradi geografske oddaljenosti slovenskemu občinstvu slabo poznano, izbor eksponatov pa je bil opravljen izredno skrbno.
Reprezentativen nabor iz časa imaginerie
Na ogled bo 23 kipov iz Narodnega muzeja kiparstva v Valladolidu. Čeprav je razstava po številu razstavnih eksponatov majhna, je po kakovosti izbranih skulptur izjemna, je izpostavila direktorica Narodnega muzeja kiparstva v Valladolidu Maria Bolanos, ki je tudi pozdravila sodelovanje med muzeji po svetu, izmenjavo mnenj in izkušenj ter predstavljanje zbirk v drugih državah. Razstavljena dela predstavljajo reprezentativen nabor različnih šol in kiparskih imen iz časa največjega razcveta španskega nabožnega kiparstva, ki ga Španci označujejo z izrazom imagineria.
Izmenjave umetniških in kulturnih vplivov
Kot je poudarila španska veleposlanica v Sloveniji Anunciada Fernandez de Cordova, nabožno kiparstvo predstavlja pomemben del španske kulturne dediščine, krščanstvo pa je označila kot pomemben skupni temelj naše kulture.
Razstava ponuja nabor del največjih kiparskih imen tistega časa, pionirjev, ki so v Kastiljo zanesli zametke flamskega realizma ali italijanske renesanse, med katere sodi Alonso Berruguete, pa tudi tujcev, ki so se kot Juan de Juni naselili na tem ozemlju. Za Španijo, ki so jo imperialne težnje gnale na velike osvajalske pohode na Flamsko, v Italijo in v novi svet, je bilo v tistem času značilno nenehno izmenjavanje umetnikov.
Nabožna podoba na novih področjih izkušnje
Enega izmed temeljev španske kulturne dediščine predstavlja polihromirana figura v lesu. Les je živ in mehak kiparski material, ki v svoji skromnosti in nečistosti ponuja nepopolne izdelke grobih oblik, a je obenem zmožen pretanjeno izraziti telesno, še posebno če je odet v zlato in izbrano polihromiran. V napetem in neizprosnem ozračju vojn in verskih razprtij se umetniškost in neumetniškost mešata med seboj in nagovarjata ljudi iz najrazličnejših kulturnih slojev. Nabožna podoba vstopa na nova področja kulture in estetskih izkušenj, ne da bi se pri tem odpovedala svoji nadzemskosti, so ob razstavi zapisali v galeriji.
Razstava je nastala na pobudo španskega veleposlaništva in Narodne galerije ob podpori ministrstva za izobraževanje, kulturo in šport Španije, slovenskega ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, španskega ministrstva za zunanje zadeve in Narodnega muzeja kiparstva v Valladolidu. Odprta bo do 6. januarja prihodnje leto. Pred prihodom v Ljubljano je bila na ogled že v Sevilli in Lizboni.