'Lupino dogajanja ni le fotografiral, ampak je bil del njega.' Foto: Stephan Lupino
'Lupino dogajanja ni le fotografiral, ampak je bil del njega.' Foto: Stephan Lupino

Te fotografije so morda likovno manj izčiščene, tehnično manj dovršene in pogostost slavnih portretirancev je manjša; a prav zato lahko New York v 80-ih prikažejo drugače: bližje, bolj osebno in s slutnjo tesnobe za pretiranim ekscesom.

Danes ob 20.00 bodo v Galeriji Fotografija odprli razstavo Stephana Lupina Osemdeseta v New Yorku. Kot piše v napovedi razstave, je Lupina "intuitivnost samouka gnala v raznolike izkušnje: med drugim je bil telesni čuvaj in svetovni prvak v karateju. Iz rodnega Varaždina je odšel v Veliko Britanijo, da bi se naučil angleščine, nato pa v New York študirat igro."

Bil je fotomodel, ko ga je opazila fotografinja Deborah Turbeville in prav ona mu je kmalu posodila prvi fotoaparat. Znašel se je na drugi strani in presenetil s svojimi fotografijami, za katere je postala značilna skoraj fizična intenzivnost, objavljali pa so jih v revijah, kot so Vogue, Photo, Zoom in Stern. Za avantgardno revijo Details je začel spremljati newyorško nočno življenje in splaval v izjemno vzdušje takratnih klubov. Sloves nekdanjega fotokralja newyorškega nočnega življenja se ga še vedno drži. In to ne zaman, pričajo fotografije, ki jih predstavlja razstava Osemdeseta v New Yorku, je zapisala Iza Pevec o Lupinu, ki s fotografiranjem pravzaprav sploh noče več ukvarjati, zdaj raje kipari.

"Lupino dogajanja ni le fotografiral, ampak je bil del njega. Zato je posnel tudi fotografije, ki niso bile namenjene za objavo. Te fotografije so morda likovno manj izčiščene, tehnično manj dovršene in pogostost slavnih portretirancev je manjša; a prav zato lahko New York v 80. letih prikažejo drugače: bližje, bolj osebno in s slutnjo tesnobe za pretiranim ekscesom. Razstava Osemdeseta v New Yorku se osredotoča prav na fotografije, ki jih je posnel Lupino – soudeleženec in ne zgolj Lupino – fotograf," še piše v spremnem besedilu razstave.

"Ob koncu 80-ih je zam(i)rala tudi klubska scena. Mesto je postalo predrago za najem velikih prostorov, življenje je postalo težje, mladi ljudje pa resnejši in bolj osredotočeni. Kot temen odmev erosa se je priplazila smrt (New York je v 80-ih epidemija aidsa prizadela bolj kot katero koli drugo ameriško mesto). Tudi Lupinove fotografije, zasičene z življenjem, se ne morejo izogniti slutnji tesnobe in smrti: memento mori, kot ne nazadnje tisto najbolj fotografsko."

Razstava bo na ogled do 7. januarja.

Te fotografije so morda likovno manj izčiščene, tehnično manj dovršene in pogostost slavnih portretirancev je manjša; a prav zato lahko New York v 80-ih prikažejo drugače: bližje, bolj osebno in s slutnjo tesnobe za pretiranim ekscesom.

Stefan Lupino nam približa osemdeseta v New Yorku
Stefan Lupino nam približa osemdeseta v New Yorku