Ted Kramolc se rodil 27. marca leta 1922 v Podgorici nad Šentvidom v Ljubljani. Dvakrat je bil deportiran v koncentracijsko taborišče Gonars. Tik pred koncem druge svetovne vojne je odšel na Koroško, od koder je nato odšel v Severno Ameriko. Po diplomi na Akademiji za likovno umetnost v Torontu se je uveljavil kot arhitekt za notranjo opremo, predvsem pa kot pisatelj in slikar. Njegova dela je mogoče najti v pomembnih kanadskih nacionalnih likovnih zbirkah. Foto: Galerija ZDSLU
Ted Kramolc se rodil 27. marca leta 1922 v Podgorici nad Šentvidom v Ljubljani. Dvakrat je bil deportiran v koncentracijsko taborišče Gonars. Tik pred koncem druge svetovne vojne je odšel na Koroško, od koder je nato odšel v Severno Ameriko. Po diplomi na Akademiji za likovno umetnost v Torontu se je uveljavil kot arhitekt za notranjo opremo, predvsem pa kot pisatelj in slikar. Njegova dela je mogoče najti v pomembnih kanadskih nacionalnih likovnih zbirkah. Foto: Galerija ZDSLU
Silvan Omerzu se je leta 1955 rodil v Brestanici, po študiju na Pedagoški akademiji v Ljubljani pa je začel delati v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Leta 1983 je dobil štipendijo za študijsko bivanje v Pragi, kjer je končal specializacijo iz lutkovne scenografije in oblikovanja lutk. Foto: SMG/Žiga Koritnik
Gregor Lorenci se ukvarja z likovnimi zasnovami za gledališke in lutkovne predstave, izdelovanjem lutk, pa tudi z masko, rekviziti, protetiko in specialnimi efekti za celovečerne filme, TV-nadaljevanke in gledališke predstave. Za svoje delo je prejel nagrado bienala Ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, nagrado zlata paličica in nagrado za vizualno podobo 19. lutkovnega pristana, piše na spletni strani Muzeja in galerij mesta Ljubljana. Foto: Bežigrajska galerija

V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov so odprli razstavo ob 90-letnici izseljenskega slikarja in literata Teda Kramolca. Na ogled je več kot 20 njegovih del, naslikanih v tehniki olje na platnu, in štiri risbe večjega formata, ki so nastale v umetnikovem ateljeju v Torontu, kjer živi že več kot pol stoletja.

Razstavljene slike so iz Kramolčevega zadnjega obdobja, ko je deloval kot učitelj slikanja v nedeljski šoli v predmestju Toronta in ob boku svojih učencev slikal poglobljene portrete profesionalnih modelov v zanj značilnem slikovitem in barvitem slogu, ki ima nekaj ameriškega pridiha, je pojasnil direktor Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec Marko Košan in kustos Kramolčeve razstave.

Risbe so starejšega datuma in po Košanovih besedah pričajo o Kramolčevi izredni risarski sposobnosti, ki jo je pridobil že v času druge svetovne vojne. Razstava bo v Galeriji ZDSLU na ogled do 18. septembra.

Leta 1992 je izšel izbor Kramolčeve kratke proze Podobe iz arhivov, pozneje pa tudi njegova daljša prozna dela. Roman Tango v svilenih coklah je bil nominiran za nagrado kresnik. Nazadnje je leta 2008 izšel roman Sol v grlu.

Silvan Omerzu: Katera bo prva?
V Galeriji Krško so odprli razstavo oziroma prostorsko postavitev lutk oblikovalca Silvana Omerzuja. Razstava z naslovom Katera bo prva? je nastala po Cankarjevem romanu Hiša Marije Pomočnice in lutkovno-igralski predstavi, ki so jo v Omerzujevi režiji leta 2008 uprizorili v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani.

Kot je zapisala umetnostna zgodovinarka in kustosinja Mestnega muzeja Krško Alenka Černelič, lahko lutke, ki jih je Omerzu ustvaril za omenjeno predstavo, živijo tudi v drugih prostorih in ne samo na odru. V Krškem pa jih je avtor postavil v prostor in razstavišče nekdanje špitalske cerkve, ki je od leta 1886 delovala tudi kot hiralnica.

V tem pogledu se zgodovina omenjenega cerkvenega prostora dotika tudi Cankarjeve zgodbe, je prepričana kustosinja. Kot dodaja, je Omerzujevo delo vedno trdno povezano z okoljem, za katerega ustvarja, in prepleteno z vsemi vejami njegove raznolikosti. Razstava bo odprta do 12. oktobra.

Omerzu, ki ga kustosinja označuje za uveljavljenega, prepoznavnega in večkrat nagrajenega umetnika, ki ustvarja na področjih likovnega izražanja, lutk, gledališča in literature, je razstavo oziroma likovno pripoved Katera bo prva? ustvaril posebej za omenjeno krško razstavišče.

Do zdaj je Omerzu, ki se je rodil leta 1955 v Brestanici, pripravil približno štirideset samostojnih razstav, sodeloval pri najmanj šestdesetih skupinskih razstavah v domovini in tujini ter soustvaril več kot trideset predstav. V zadnjem obdobju se predstavlja s prostorskimi postavitvami, za svoje delo pa je dobil številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada.

Gregor Lorenci: Od skice do lutke
V Bežigrajski galeriji 1 so odprli tradicionalno likovno razstavo za najmlajše, katere namen je predstaviti likovno delo skozi postopek ustvarjanja. Razstavo, poimenovano Od skice do lutke, dopolnjujejo videoposnetki predstav Lutkovnega gledališča Maribor, pri katerih je sodeloval Gregor Lorenci. Na ogled bo do 15. oktobra.

Razstava Od skice do lutke je že 25. po vrsti in je edina stalna slovenska razstava, ki je namenjena tudi najmlajšim obiskovalcem galerije. Organizirana pa je tudi stalna otroška likovna delavnica, na kateri otroci rišejo lutke in jih tudi razstavijo v Bežigrajski galeriji.

Bistvo razstave je predstavitev likovnega dela skozi postopek ustvarjanja, od skice, risbe, kipa kot študije za lutko do lutke kot totalne plastike. S temi razstavami v galeriji tudi predstavljajo likovnike, ki so po večini svoj ustvarjalni opus posvetili lutkarstvu oziroma likovnemu ustvarjanju za najmlajše. Praviloma svoje ustvarjanje le redko predstavljajo v galerijah.

Na razstavi se obiskovalci seznanjajo tudi z različnimi risarskimi in slikarskimi tehnikami. Ob skicah, študijah so priložene tudi fotografije, ki ponazarjajo postopek izdelave lutke. Tako se obiskovalci lahko do potankosti seznanijo z nastankom likovnega dela, kot je lutka. Na ogled so lutke in scenski element iz lutkovnih predstav Metuljeva dežela, Ostržek in Krokodil Poro.