Razstave
(3)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.9 od 19 glasov Ocenite to novico!
Postavitev Eulàlie Grau na razstavi Neposlušne, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, 2017.
Postavitev Eulàlie Grau na razstavi Neposlušne, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, 2017. Foto: atika Pavlovec. Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana.
Katalin Ladik installation view, exhibition Disobedient, Museum of Contemporary Art Metelkova, Ljubljana, 2017.
Postavitev Katalin Ladik na razstavi Neposlušne, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, 2017. Foto: Matika Pavlovec. Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana.
Postavitev skupine Žene u crnom na razstavi Neposlušne, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, 2017.
Postavitev skupine Žene u crnom na razstavi Neposlušne, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, 2017. Foto: Matija Pavlovec. Z dovoljenjem Moderne galerije.
VIDEO
Umetnost in delovanje nep...

Dodaj v

Tri pozicije neposlušnosti proti nacionalizmu, seksizmu in kapitalizmu

Razstava v MSUM-u bo odprta do 1. oktobra
29. junij 2017 ob 20:08,
zadnji poseg: 30. junij 2017 ob 08:15
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova tokrat predstavljajo umetnice, ki prihajajo iz različnih držav in kontekstov, skupna pa sta jim neposlušnost in upor proti vsakršni obliki oblastništva in diskriminacije. Iz Katalonije prihaja Eulalia Grau, iz Budimpešte v Vojvodini rojena Katalin Ladik, iz Srbije pa skupina feminističnih in protimilitarističnih aktivistk Žene u crnom.

Po besedah Bojane Piškur, kustosinje razstave, ki bo v MSUM-u na ogled do 1. oktobra, se razstava osredotoča na tri pozicije neposlušnosti. Sodelujoče umetnice ne izhajajo izključno iz feminizma kot zavezujočega izhodišča svojega delovanja, temveč iz pozicije zoperstavitve vsakršni obliki diskriminacije. Tako proti moški dominaciji nad ženskami v večinoma patriarhalnih družbah kot proti različnim oblikam militarizmov, seksizmov, nacionalizmov ter proti uničujočim posledicam kapitalizma za celotno družbo.

Pionirka feministične umetnosti
Pionirka feministične umetnosti Eulalia Grau se je rodila 1946 v katalonskem mestu Terrassa. Največ se ukvarja s fotografijo, predvsem s posnetki iz množičnih medijev, ki jih uporabi za fotomontaže. Pogosto uporablja tudi knjige, plakate, časopise in video. Njeno delo že od začetkov delovanja v sedemdesetih letih stoletja priča o družbi in je hkrati tesno povezano s političnim angažmajem.

Po besedah kustosinje je umetnica pronicljiva opazovalka razkola med družbenimi razredi ter policijske in vojaške brutalnosti v fašistični Španiji generala Franca. V svojem delu ostro kritizira tudi neenak položaj žensk v družbi in mehanizme družbene nadvlade, ki jih sproža represiven sistem, kot je bila Francova diktatura.

Telo kot avtonomen medij
Katalin Ladik
(1942) je na literarno in umetniško prizorišče Novega Sada stopila v šestdesetih letih 20. stoletja. Delala je tudi na radiu in igrala v gledališču in filmu. Pisala je poezijo v madžarščini, ki sega od erotične do ritualne in eksperimentalne zvočne in vizualne poezije. Zanimali so jo tudi poetični, vokalni eksperimenti, eksperimentalni zvok, fonetične in vokalne improvizacije. Delo s telesom in glasom jo je privedlo do performansa, od tod pa k vizualni umetnosti. Bila je prva umetnica v Jugoslaviji, ki je uporabljala telo kot avtonomen medij, enakovreden besedilu in zvoku. Njeni zgodnji performansi so nastali pod vplivom pararitualov, pozneje, sredi sedemdesetih let, pa se je posvetila refleksiji o položaju žensk, še zlasti tradicionalnih ženskih vlog, kot jih določa družba, ki ji vladajo moški. V MSUM-u so na ogled njeni najbolj značilni performansi in body art, dodan je izbor partitur in kolažev.

Ženske v črnem z nenasilnim uporom proti militarizmu, vojni in seksizmu
Žene u crnom
, ki delujejo od leta 1991, v svojem delu izpostavljajo nenasilen upor proti militarizmu, vojni, seksizmu, nacionalizmu, skratka, proti vsem vidikom nasilja in diskriminacije žensk in vseh kakor koli drugačnih, bodisi etnično, religiozno, kulturno, seksualno ali ideološko. Ustanovile so mednarodno mrežo Ženske v črnem, kontinuirano ustvarjajo žensko alternativno zgodovino z vpisovanjem drugega oziroma druge v zgodovino ter organizirajo mirovna izobraževanja tako v Srbiji kot mednarodno.

Vse od začetka devetdesetih let 20. stoletja zahtevajo odgovornost za vojno in vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji ter sodni pregon vseh osumljencev za vojne zločine pred haaškim sodiščem. To počnejo z uličnimi akcijami, pozivi, peticijami, kampanjami in z udeleževanjem na komemoracijah, seminarjih in konferencah. V razstavo je vključen izbor arhivskega materiala, vključno s fotodokumentacijo in protestnimi plakati.

M. K.
Postavitev Eulàlie Grau na razstavi Neposlušne, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, 2017.
Postavitev Eulàlie Grau na razstavi Neposlušne, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, 2017.
Postavitev Katalin Ladik na razstavi Neposlušne, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, 2017.
Postavitev Katalin Ladik na razstavi Neposlušne, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, 2017.
Postavitev skupine Žene u crnom na razstavi Neposlušne, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, 2017.
Postavitev skupine Žene u crnom na razstavi Neposlušne, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, 2017. Foto: Matija Pavlovec. Z dovoljenjem Moderne galerije.
Prijavi napako
Komentarji
čak mal noris
# 02.07.2017 ob 20:52
Dejte kej proti komunizmu, no. Sej ni tako težko. Recimo "postavitev" Kardelja v rdečih štrumpanteljnih, ko "žge" Mačka Matijo!
A, to pa neee, kje pa.
zamudnik
# 30.06.2017 ob 11:59
Vprašal bi samo, ali so fotografije na prvi priloženi fotki izraz neposlušnosti proti seksizmu ali kako naj jih razumem.
vnk
# 29.06.2017 ob 20:42
Poklicna merila in lastna etika sta RTVju španska vas kar se tiče nepristranskosti:

Izogniti se je treba vsemu, kar lahko spodbudi upravičeno domnevo, da je novinar ali javni zavod pristranski ali pod vplivom neke skupine za pritisk, ne glede na to, ali je ta ideološka, politična, finančna, socialna, verska ali kulturniška.

Da vidimo o tem muzeju:

https://erar.si/prejemnik/77185161/#transakcije

ah superca, slabe dva milijona na leto, zato da mi lahko folk svojo politiko v glavo meče pod pretvezo umetnosti. Naj ženske v muzeju same plačujejo za svoje politične hobije.
Kazalo