Za ustvarjanje Nez Pez je značilno eksperimentiranje z različnimi tehnikami in lastnim likovnim izrazom, kar jo vodi tudi k uporabi najrazličnejših likovnih medijev. Foto: Nez Pez
Za ustvarjanje Nez Pez je značilno eksperimentiranje z različnimi tehnikami in lastnim likovnim izrazom, kar jo vodi tudi k uporabi najrazličnejših likovnih medijev. Foto: Nez Pez
Nez Pez, Neža Jurman
Pod plakati se nahaja kiparska intervencija. Foto: Nez Pez
Nez Pez, Neža Jurman
Mladi umetniki bodo v Ulični galeriji razstavljali mesec dni. Foto: Nez Pez

"Odzovem se na prostor, ki me obdaja in se prilagodim. Izhodišče mojega dela je tako introspekcija ulice kot prostora lastnega ustvarjanja," je ob razstavi povedala Nez Pez. Predstavlja se v ciklu razstav Mimogrede, kjer ji kot razstavna površina plakatni prostor služi hkrati kot podlaga za prikaz lastnega ustvarjanja ter sestavni element in izhodišče dela.

Pripravila je tri plakate, na katere je risala s pršili, celoto pa zaokrožila z manjšim kiparskim posegom v steno pod plakatnim nizom. Plakate zastavlja kot abstrahirano površino s skeniranjem porisanih folij, pleksistekla in lastnih slik na platnu. Pred otvoritvijo jih je dopolnila še ročno z živo ilustracijo, pri čemer je izhajala iz specifik konkretne prostorske lokacije.

Leta 1985 rojena Neža Jurman je študirala kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani. Leta 2010 je prejela univerzitetno Prešernovo nagrado in priznanje ALUO za posebne umetniške dosežke. Umetnica, ki ustvarja v kiparstvu, instalacijah, zvočni in videoumetnosti, risbah, grafiki, ilustraciji, ulični umetnosti in scenografiji, je svoje delo predstavila na več samostojnih in skupinskih razstavah. Živi in dela v Ljubljani.

Mesto kot umetnikov atelje
Projekt Ulična galerija je na Vegovi ulici v Ljubljani zaživel pred dobrim letom na pobudo družbe TAM-TAM. Namenjen je mestu, v katerem imajo postavljene oglasne panoje, ponuditi nekaj več. "V primeru Ulične galerije gre za nov razstavni prostor, morda celo atelje, v katerem lahko različni umetniki ustvarjajo," o projektu pove Nataša Sedminek iz družbe TAM-TAM. Lani so k projektu Ulična galerija povabili raznovrstne umetnike, od slikarjev do fotografov in oblikovalcev. Umetniški program so snovali v sodelovanju s kuratorico in slikarko Ireno Kazazić, letos pa je kuratorstvo prevzel Kino Šiška.

Razstavni cikel Mimogrede v središče postavlja pomen mesta kot živega organizma, ki ga naseljujejo vsakovrstne ustvarjalne prakse in različni življenjski slogi, umetniki pa se z deli, razstavljenimi in tudi v živo ustvarjenimi v javnem prostoru podajajo v njegovo sooblikovanje. "Mesto tako nastopa kot umetnikov atelje, umetnik pa je tisti, ki opazuje, reflektira in izpostavlja mimoidočemu."

K sodelovanju pri nastajanju cikla so povabili predvsem mlade ulične umetnike, ki bodo razstavljali po mesec dni. Prvi se je letos od konca februarja predstavil Nejc Franetič - Desa s triptihom Crossing my drawings.