Mlad hrvaški kipar Petar Popijač je projekt Žerjavica/Embers zasnoval posebej za prostore lapidarija, tako da v njem začutimo zgodovinsko namembnost prostora v duhovnem smislu in materialno prežetost konstituiranja prostora v zadnjem obdobju, ko ima pomembno vlogo kot materija hrast.
Subfosilna debla hrastov
Prav izbor materiala najbolj opredeljuje tokratno Popijačevo postavitev, je zapisal kustos razstave Goran Milovanović.
Uporaba hrasta oziroma značilno sivkastih subfosilnih debel hrastov, ki so bila več kot tisočletje zakopana globoko v plasteh zemlje, vodi v večplastno občutenje brezčasnosti nekdanjega samostanskega prostora, kjer umetnik postane le ponovni prevodnik energij, ki prehajajo skozi materijo in jo spreminjajo, tako v naravi, pri kiparstvu ali kje drugje.
Gledalca nagovarja kot sogovornika
Leta 1988 v Varaždinu rojeni kipar se posveča predvsem ontološki vsebini, ki je po navadi asociativna in gledalca nagovarja kot sogovornika, obravnava pa jo z velikim poudarkom na tehnološkem znanju in pozornostjo kompoziciji.
Petar Popijač je magistriral na kiparskem oddelku Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu pri Slavomirju Drinkoviću ter isto leto na matični akademiji vpisal doktorski študij pri Petru Barišiću. Že med študijem je prejel več nagrad, med njimi priznanje Univerze v Zagrebu, rektorjevo nagrado za koncept otroškega igrišča in pohvalo sveta Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu, ter se predstavil na več samostojnih in skupinskih razstavah. Živi in dela v Risvici pri Kumrovcu.
Razstava bo na ogled do 3. novembra. Ob današnjemu odprtju razstave bo WeЯTime-Collective izvedel avdio-vizualni performans.