Osnovni podton razstavi daje Kregarjeva slika O čem razmišljaš, Antigona? iz leta 1971. Foto: MG+MSUM
Osnovni podton razstavi daje Kregarjeva slika O čem razmišljaš, Antigona? iz leta 1971. Foto: MG+MSUM
O čem razmišljaš, Antigona?
Razstava bo na Beethovnovi ulici 3 odprta do 27. januarja.

Projekt so poimenovali po istoimenski sliki, ki jo je leta 1971 naslikal Stane Kregar. Po besedah člana strokovnega odbora projekta O čem razmišljaš, Antigona? akademskega slikarja Jožefa Muhoviča so razstavo pripravili zato, da od besed preidejo k dejanjem, od dialogiziranja k samoraziskovanju. Kot pravi, nas umetniška dela na intimni ravni soočajo s samim seboj, to pa je ključnega pomena pri doživljanju vsebin, pri katerih na besedni ravni hitro zdrsnemo v sprenevedanje ali celo sovražni govor.
V nekdanji stavbi ministrstva za notranje zadeve na Beethovnovi 3 razstavljajo Jože Bartloj, Jirži Bezlaj, Lojze Čemžar, Marjetka Dolinar, Jirži Kočica, Matej Metlikovič, Žiga Okorn, Janko Orač in Jošt Snoj. Drugi del projekta bodo pripravili v Zavodu sv. Stanislava, kjer bodo med 12. februarjem do 5. aprilom na ogled dela približno 25 znanih slovenskih likovnih umetnikov.
V temnem modernističnem vzdušju
V Sloveniji so žrtve dveh svetovnih vojn odločilno zarezale v tkivo malega naroda, je ob projektu zapisal kipar Jirži Kočica. "In celo generacija tistih, ki jim ni bilo treba biti v totalni vojni, je bila prek profesorjev in prek slik starejših avtorjev vpeljana v temno modernistično vzdušje, ki si ga ob zamolku povojnih pobojev nekateri v svoji mladosti niso znali niti predstavljati." Kipar kletne prostore na Beethovnovi 3 primerja s prostori, v katere so zaprli Antigono. Prostori so postali resonančni okvir zamolčanosti in njihovih iskanj izvirov, njihove želje po življenju.
V celicah želijo urediti muzej totalitarizmov
Po besedah Andreje Valič Zver, direktorice Študijskega centra za narodno spravo, ki kletne celice na Beethovnovi upravlja od oktobra 2013, so celice sicer spomenik državnega pomena, vendar denarja za njihovo obnovo ni. Zato so veseli pobude civilnodružbene iniciative Resnica in sočutje, kamor se projekt umešča. Želijo si še več takšnih projektov, v celicah, ki so bila v uporabi do leta 1966, pa želijo urediti muzej totalitarizmov, kot jih že imajo nekatere države, ki so jih zaznamovali totalitarni režimi.