Ime vrat izvira iz starega italijanskega izraza za mitnino. Foto: Pokrajinski muzej Koper
Ime vrat izvira iz starega italijanskega izraza za mitnino. Foto: Pokrajinski muzej Koper

Gre za edina v celoti ohranjena mestna vrata od nekdanjih dvanajstih in eno najpomembnejših točk v koprskem mestnem obzidju. Postavitev z naslovom V Koper skozi Vrata Mude - 500 let glavnih mestnih vrat je v Hiši Carpaccio pripravil Filatelistični klub Koper v sodelovanju z Mestno občino Koper, Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja in Pokrajinskim muzejem Koper.

Glavni stik s kopnim
Poimenovanje vrat izhaja iz starega italijanskega izraza za mitnino, sicer pa so bila znana tudi kot Kopenska vrata, saj so predstavljala glavni stik mesta s kopnim prek dolgega mostu in nasipa prek koprskih solin. Današnjo podobo so vrata dobila v letu 1516, ko je njihovo postavitev odredil podeštat Sebastiano Contarini. Po načrtih slovite delavnice Lombardi iz Benetk jih je izdelal mojster Marino de Vedelo. Vrata so oblikovana po vzoru antičnih slavolokov. Osrednjo odprtino obdajata plitva pilastra, ki se na vrhu sklepata s trikotnim čelom. Okrašena so s številnimi kamnoseškimi detajli, ob bazah pilastrov imamo reliefa levjih glav, ob zgornjih vogalih med pilastri in lokom sta dva kvalitetna reliefa sonca.

Na desni strani se vrat drži ohranjen del mestnega obzidja, ki vsebuje pomožna manjša vrata. Ta so služila razbremenitvi osrednjih vrat v obdobju, ko zaščitna funkcija obzidja ni bila več pomembna in se je promet skozi vrata tudi precej povečal.